Naj hrepenenje preglasi grozo

V Slovenskem stalnem gledališču Trst bo živahno, so zagotovili na včerajšnji predstavitvi naslednje sezone.

TRST > Na srečanju v Mestnem gledališkem muzeju Carlo Schmidl niso samo predstavili nove sezone, marveč tudi opravili uradno inventuro minule: občinstvo je najbolje ocenilo Obiske, komedijo Vinka Möderndorferja, nagrado Primorskega dnevnika za umetniški dosežek pa je prejela predstava Trst, mesto v vojni, ki jo je s pomočjo dramskih predlog Marka Sosiča in Carla Tolazzija režiral Igor Pison.

“Ko sem spremljal prejšnjo sezono, ki jo je sijajno zasnovala Diana Koloini, sem se ves čas spraševal, kako danes živi posameznik,” pravi umetniški vodja Eduard Miler. “Kakor so čedalje bolj razpršene zrcalne podobe sodobnega človeka, takšno je tudi njegovo hrepenenje. Spremlja ga strah, da se izza vseh teh zrcalnih podob ne bi na koncu pokazala pošast, tisto strašnejše od strahu - in to je groza zgolj niča.”

Tam, kjer izginja hrepenenje, se v ospredje zmeraj pririne groza, je prepričan Miler, ki je s to mislijo oblikoval tudi letošnji repertoar. Tržaško gledališko sezono bo 6. novembra odprla premiera dramske pesnitve Henrika IbsenaPeer Gynt v Milerjevi režiji. Novogoriški igralec Miha Nemec bo 18. decembra v koprodukciji tržaškega teatra, SNG Nova Gorica in Prešernovega gledališča Kranj na oder postavil Cankarjevo hrepenenjsko dramo Lepa Vida. Igor Pison, ki se mu je Miler včeraj zahvalil za neprecenljivo pomoč pri oblikovanju nove sezone in umetniškem vodenju gledališča, bo 13. novembra tržaškim gledalcem predstavil dramo Ismena, njena sestra sodobne nizozemske avtorice Lot Vekemans, kajpada navdahnjeno z antično Antigonino zgodbo.

Po kafkovski groteski bo dišala uprizoritev drame 43-letnega Bavarca Mariusa von MayenburgaPes, noč in nož, ki jo bo režiral Matjaž Farič, v mali dvorani pa jo bodo premierno odigrali 15. januarja prihodnje leto. Na velikem odru bo 12. februarja zaživel broadwayski muzikal JasonaRoberta Browna Zadnjih pet let v Pisonovi režiji. V minuli sezoni je v vodo padla uprizoritev Molièrovega Amfitriona, ki se je med vajami izkazala za kakovostno nezadostno; silovito igro dvojnikov, zmede, vprašanj in zablod bodo 4. marca na oder postavili z novo režiserko, Renato Vidič. Sezono bo 8. aprila zaokrožil avtorski projekt Patrizie Jurinčič(Moj) Devetsto, zasnovan po motivih znane in v SSG Trst že uprizorjene zgodbe pisatelja Alessandra Baricca.

Od izbrisanih do Pašjona

Na voljo bodo tudi zeleni, modri in rdeči abonmajski program, ki jih gledališče pripravlja v sodelovanju z drugimi ustanovami. V zelenem se ponujajo nastop gruzijskega državnega baletnega ansambla Sukhishvili, predstava Misterij BuffoVladimirja V. Majakovskega v režiji Aleksandra Popovskega in produkciji ljubljanske Drame ter koncert zbora Carmina Slovenica. Modri prinaša skupni koncert zasedb Spiritz for five in Jazzva, sodobno priredbo Puccinijeve opere Madama Butterfly v izvedbi ansambla Balletto di Siena in Shakespearovega Beneškega trgovca v Milerjevi režiji in produkciji ljubljanske Drame.

Najdrznejši je rdeči abonma, v katerem se bodo družili ostra družbenokritična predstava Oliverja Frljića o izbrisanih 25.671, s katero bo v Trstu gostovalo kranjsko gledališče, pa koprodukcija AGRFT-ja in Gleja Tisočdevetstoenainosemdeset Simone Semenič v režiji Nine Rajič Kranjac ter gostovanje gledališča Metastasio iz Prata z uprizoritvijo dela Bernarda-Marie KoltèsaQuai Ouest v režiji starega tržaškega znanca Paola Magellija in s slovenskimi nadnapisi.

Tržaško gledališče letos v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica in Kulturnim centrom Lojze Bratuž razpisuje tudi goriški abonma z osmimi predstavami, med katerimi bosta tudi Angel pozabeMaje Haderlap v režiji Igorja Pisona in produkciji ljubljanske Drame ter novogoriško-koprski Pašjon Iztoka Mlakarja v režiji Vita Tauferja.

Miler ni zadovoljen

Po predstavitvi sezone smo Eduarda Milerja vprašali še, v kolikšni meri mu bo s proračunom, ki ga ima na voljo za premierne uprizoritve, uspelo zadovoljiti svoje želje. “Repertoar sem oblikoval z velikimi kompromisi, zato ne morem biti najbolj zadovoljen,” pravi. “Programskih sredstev je 200.000 evrov, kar pa je zelo malo. Vedeti je treba, da italijanska država vzame 35 odstotkov tega denarja nazaj, poleg tega pa ima naše gledališče majhen igralski ansambel, zato mora najemati goste, kar veliko stane. Smo v nenavadnem položaju: ne smemo delati uspešnih predstav. Kajti če jih, jih moramo ponavljati, tega pa si ne moremo privoščiti.”

ANDRAŽ GOMBAČ

---