Nagrada bert društva režiserjev tokrat Radku Poliču Racu

Društvo slovenskih režiserjev je nagrado bert, ki jo podeljuje za življenjsko delo na področju filmske igre, letos prisodilo Radku Poliču Racu. V svojem opusu ima več kot sto naslovov filmskih del ter skoraj sto gledaliških in sto radijskih vlog, zvečine glavnih. Izročili mu jo bodo 25. novembra v Slovenski kinoteki.

Društvo slovenskih režiserjev je nagrado bert za življenjsko 
delo na področju filmske igre letos prisodilo Radku Poliču 
Racu. Foto: Andraž Gombač
Društvo slovenskih režiserjev je nagrado bert za življenjsko delo na področju filmske igre letos prisodilo Radku Poliču Racu. Foto: Andraž Gombač

LJUBLJANA > Pred podelitvijo nagrade bodo predvajali film Nočne ladje Igorja Mirkovića. Film si je za to priložnost izbral nagrajenec, so sporočili z društva.

Radko Polič se je uveljavil kot eden najzanimivejših igralcev svojega časa, saj zna v svoje like preliti značilna protislovna znamenja sodobnega občutenja sveta, pri čemer ga vodi zanesljiv občutek za oblikovanje človeške usode, piše na portalu slovenskega gledališča.

Društvo slovenskih filmskih režiserjev je nagrado, ki se imenuje po slovenskem filmskem in gledališkem igralcu Bertu Sotlarju, doslej podelilo trikrat, prejeli so jo Štefka Drolc, Miha Baloh in Ivanka Mežan. Nagrado je izdelal akademski kipar in filmski režiser Miha Knific.

Svojo profesionalno pot je začel leta 1965 v Študentskem aktualnem gledališču, po diplomi na ljubljanski AGRFT leta 1992 pa igral ali gostoval na odrih različnih gledaliških hiš, v institucionalni in zunaj institucionalni produkciji, gledališču Glej, E. P. I. Centru ter suvereno nastopal tudi na hrvaškem in srbskem govornem področju v filmu in gledališču. Je član ansambla SNG Drama Ljubljana.

Ko je leta 2002 prejel Borštnikov prstan, je Jernej Novak zapisal, da je “med slovenskimi igralci najizrazitejši intuitivni igralec, ki ustvarja s pomočjo popolnega zlitja (empatije) z dramsko osebo, ki jo predstavlja”. Poudaril je njegov odločilni prispevek k uspešnim krstnim uprizoritvam slovenske dramatike in med njegovimi pomembnimi vlogami naštel Krištofa Kobarja v Korunovi uprizoritvi Cankarjevega Pohujšanja (SLG Celje, 1976), Ivagina iz Müllerjevega Cementa v Ristićevi režiji (ljubljanska Drama, 1976) in Pandurjev triptih Božanska komedija (mariborska Drama, 1993).

Ko je leta 2007 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ga je režiser Sebastijan Horvat označil za igralca, ki igra na vse ali nič, ki je “vrvohodec brez varovalne mreže” ter igralec, fanatik, ki sebi in drugim postavlja maksimalistične zahteve.

STA


Najbolj brano