Nagrada za nevidno stran neba

Pavel Medvešček je v zadnjem času precej zaposlen. Pred nekaj meseci je bila v Goriškem muzeju na ogled njegova velika razstava o starovercih, ki se je pred dnevi preselila v Divačo. Intenzivno pa se pripravlja tudi na izid obsežne monografije, doslej najpopolnejšega uvida v njegovo dolgoletno zbirateljsko in raziskovalno delo. Ugledno priznanje torej prihaja v trenutku, ko se prepletajo in srečujejo niti Medveščkovih popotovanj in srečevanj.

SOLKAN, GORJANSKO > “Bil sem zelo presenečen, ko so mi sporočili, da sem dobil nagrado. In na seznamu dosedanjih nagrajencev so zares spoštovanja vredna imena,” se je s svojo običajno modro skromnostjo na nagrado odzval Pavel Medvešček, ki se zelo veseli, da bo podelitev spremljalo igranje na glineno piščal “kabrco”: “Z igranjem na trikotno piščal, za katero so nekateri menili, da od sebe ne more dati zvoka, se bo pokazala uporabnost in resničnost zbranega gradiva.”

Moč za pogled v davnino

“Pavel Medvešček je vse življenje živel to, kar je raziskoval. Do določene mere je takšen, kot so bili njegovi informatorji. Na zunaj sicer sodobni človek s službo in družino, a v sebi čuti z njimi. V tem je njegova moč in njegova sposobnost, da je lahko pogledal v davno preteklost, ki se je zdela izgubljena,” o nagrajencu razmišlja Darja Skrt, kustosinja razstave Staroverstvo in staroverci. Na njej so na ogled predmeti, ki jih je Medvešček zbral v različnih krajih po severnem Primorskem.

“Medveščkovo delo je bilo, kot vsa velika dela, veliko pred časom. Šele leta 2003 je bila na 32. konferenci Unesca sprejeta Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. Od takrat strokovna javnost namenja vse večjo pozornost tovrstni dediščini, na žalost pa ugotavlja, da se je večina tovrstnega gradiva in kulture izgubila v modernem industrijskem in kibernetičnem svetu. Zato je Medveščkov prispevek izjemnega pomena za ohranjanje nesnovne kulturne dediščine in slovenskega ljudskega izročila,” so zapisali v odboru za podelitev nagrade.

Skrtova pritrjuje: “Nesnovna dediščina je naše največje bogastvo in naše védenje o tem se šele začenja.”

Kamor gredo duše

In nagrajenčevo delo je še mnogo več kot ohranjanje nesnovne dediščine, opozarja Andrej Pleterski, urednik Medveščkove monografije, ki bo najkasneje decembra izšla pri založbi SAZU: “V tem delu se naravna, tvarna in nesnovna dediščina povezujejo v funkcionalno celoto.”

Edinstvenost Medveščka je v tem, da skozenj staroverci govorijo o sebi. “Medvešček je imel morda res srečo, da je delal na Zavodu za spomeniško varstvo in je imel priložnost srečati mnogo ljudi, a ko je trčil ob te zgodbe, je odprl dušo in srce. Tako je dobil priložnost, da nekaj let zre resničnost, za katero so bili vsi prepričani, da je mrtva že tisoč let ali več, a je še živela,” razmišlja Pleterski.

Štrekljevo nagrado, poimenovano po dr. Karlu Štreklju, učitelju ter raziskovalcu slovenske historične slovnice, dialektologije in etnologije, rojenemu v Gorjanskem pri Komnu, odbor, ki ga imenuje komenski župan, podeljuje od leta 2001. Prva dva prejemnika nagrade sta bila Pavle Merkù in Milko Matičetov. Nagrado bodo Medveščku slovesno podelili danes na Štrekljevem borjaču v Gorjanskem ob 17. uri. Dogodek bo spremljal nastop akademskega glasbenika in raziskovalca zvokov Tomaža Raucha, ki bo igral na “kabrco”. To starodavno glineno piščal so izdelali po Medveščkovih risbah in pripovedovanjih, ki jih je zbral med svojimi pričevalci.

Večina gradiva o stari veri prihaja posredno, prek spominov na pripovedovanja prednikov ali pisnega gradiva, ki je nastalo v krščanskem kontekstu. Ko je Medvešček govoril z zadnjimi resničnimi in živimi pripadniki stare vere, so ti pravzaprav prvič v zgodovini dobili priložnost, da sproščeno in brez strahu govorijo o sebi, pojasnjuje Pleterski.

Knjiga, ki bo obsegala vsaj 600 strani v velikem formatu, je naslovljena Iz nevidne strani neba. “Takoj so se oglasili slavisti z mnenjem, da je naslov slovnično nepravilen, saj je nekaj 'na nebu' in bi torej moralo biti 'z neba'. A napaka je navidezna. Naslov moramo razumeti vsebinsko. Medvešček namreč piše o dveh dimenzijah sveta. Nevidna stran neba je bila za staroverce svet, v katerega odhajajo duše in iz katerega prihajajo,” pojasnjuje Pleterski.

VESNA HUMAR

---