Na vrvi med resničnostmi

Današnja “urbana intervencija” na Bevkovem trgu v Novi Gorici, ki sodi med dogodke ob prazniku mestne občine, bo v znamenju iskanja ravnotežja. Tudi med čistimi linijami ter zagonom novega mesta in tradicionalnim, bogatim, a pogosto nekoliko zaspanim srednjeevropskim vzdušjem v starem mestu čez mejo.

NOVA GORICA > Kaj in kje natančno se bo pojavilo na Bevkovem trgu, je še skrivnost. Zavod Gong, ki v zadnjih mesecih z nizom likovnih dogodkov oživlja umetniški most med Gorico in Novo Gorico, pa z njo sledi svojemu temeljnemu poslanstvu - vzpodbuditi misli in premislek v “medmestnem prostoru”. Območju, ki ga deli umetna državna meja, a črpa iz dveh jezikovnih in kulturnih tradicij v kompleksnih vzorcih prekrivanja in prepletanja. Povsem logična je torej tudi odločitev, da svoje delo na osrednjem novogoriškem trgu postavi goriški umetnik.

“Giorgio Valvassori je uveljavljen italijanski kipar in grafik iz Gorice, ki je svoje kipe in instalacije že večkrat predstavil slovenskemu občinstvu. Za njegovo ustvarjalno delo, ki je neločljivo povezano s prostorom, tako notranjim kakor zunanjim, so značilni asketska likovna govorica, večpomenskost ter iskanje ravnovesja med vsebino, obliko in izbranim materialom,” je o avtorjevem delu zapisala likovna kritičarka in članica kolektiva GONG Nataša Kovšca.

Giorgio Valvassori ni neznan niti v slovenskem likovnem prostoru, saj je že večkrat razstavljal tako v Novi Gorici kakor v Ljubljani. Njegova ponavljajoča se tema je raziskovanje različnih ravni in plasti resničnosti. “Morda nezavedno, ker mi realnost, ki jo živim, ni všeč in je ne morem spreminjati, z umetnostjo ustvarjam drugačen, vzporeden svet,” pravi Valvassori. Ki to “drugačnost” doživi tudi, kadar iz svoje domače Gorice pride v Novo Gorico: “Ustavil sem se na tem trgu, popil pivo in videl, kako živahno je mesto. Veliko ljudi je, otrok, ki se igrajo. Toliko, kolikor jih na osrednjem goriškem trgu ni nikoli. V Novi Gorici je več življenja. In več praktičnosti. Kadar se za nekaj odločite, to naredite. Pri nas pa le govorimo o tem in pestujemo lastne frustracije.”

Nenavadno zveneče besede za Slovenca, ki se počuti ujet v birokratski kletki. Ali Novogoričana, prepričanega, da živi v najbolj dolgočasnem mestu na svetu.

VH

---