Na novem valu hrvaškega filma jahajo ženske

Če so lani na festivalu Kino Otok celoviteje predstavili mlado srbsko kratkometražno filmsko brbotanje, je letos na vrsti mlada hrvaška filmska garda. Danes se bosta v Art kinu Odeon predstavili Hana Jušić in Sonja Tarokić, predstavnici tako imenovanega ženskega hrvaškega novega vala, v naslednjih dneh pa sledi predstavitev že uveljavljenega eksperimentalnega dokumentarista Borisa Poljaka in mladega Igorja Bezinovića.

Prizor iz filma Pametnjakovički Hane Jušić in Sonje Tarokić
Prizor iz filma Pametnjakovički Hane Jušić in Sonje Tarokić 

IZOLA > Hana Jušić in Sonja Tarokić delujeta kot dobro uigran tandem, čeprav se njuni avtorski viziji dokaj razlikujeta. Jušićevo vleče bolj v nadrealistične, groteskne vode, Tarokićevo pa bolj v hudomušni realizem. Programska direktorica Kino OtokaVarja Močnik pravi, da “Tarokićeva ostaja v polju realizma in njen filmski svet v vseh slojih sestavljajo precizne in izluščene podrobnosti, sestavni delci velike slike o malih ljudeh. Filmski izraz Jušićeve pa je že na prvi pogled bolj kričav: svoje slike vsakdana napolni z značilnim humorjem, erotiko, nasiljem, ki dajo nemudoma slutiti trhle temelje tradicije, na katerih tako samozavestno slonimo.”

Eden od botrov Kino Otoka Olaf Möller je Jušićevo označil kot največji filmski talent, ki je vzniknil v zadnjih letih na območju bivše Jugoslavije. A ta ostaja zelo prizemljena. “Ne igram neke lažne skromnosti, ampak v resnici sem veliko bolj nesproščena, nagnjena k malodušju in bolj pesimistične narave, tako da nisem dovzetna za pohvale in laskanje. To zame pomeni samo dodaten stres in pritisk,” je mlada režiserka povedala za enega od hrvaških medijev.

A stres in pritisk že rojevata sadove; Jušićeva je namreč ena izmed treh mladih hrvaških režiserk, ki je v zadnjih 20 letih dobila državno podporo za snemanje svojega prvega celovečerca. S snemanjem naj bi začela konec leta.

S Tarokićevo sta se spoznali na filmski akademiji, prva priložnost za skupno sodelovanje pa se jima je ponudila na Sarajevo Talent Campusu v sklopu Sarajevskega filmskega festivala, in nastal je kratkometražec Pametnjakovički, s katerim sta nepričakovano poželi kar nekaj zanimanja in bo na ogled danes ob 11. uri v Art kinu Odeon. Tudi Tarokićeva trenutno piše scenarij za svoj celovečerni projekt z naslovom Zbornica, v katerem naj bi se poglobila v učiteljske odnose na osnovni šoli. Tarokićeva je vzporedno študirala še primerjalno književnost, ukvarja pa se tudi s filmsko teorijo.

Danes bosta v izolskem kinu na ogled še kratkometražca Če bi bila hiša dobra, bi jo tudi volk imel, ki ga je Jušićeva predstavila na rotterdamskem filmskem festivalu, in Tla pod nogami Tarokićeve, ki je premiero prav tako doživel na cenjenem nizozemskem festivalu in ki nakazuje najnovejše cinefilske trende in talente.

Boris Poljak velja za eksperimentatorja, ki spoštuje tradicijo. Že v osemdesetih letih je začel s super osmičko nevsiljivo dokumentirati dogajanje okoli sebe v sklopu Kino kluba Split. Njegova dela lahko razumemo kot nadaljevanje specifične lokalne tradicije “oplemenitenega dokumentarizma”, ki ga je gojilo več generacij omenjenega kluba. Poljak je sicer prejel že vrsto nagrad na področju filmske fotografije in sodeloval z vrsto uveljavljenih režiserjev. Rečan Igor Bezinović je nase najbolj opozoril z dokumentarcem Blokada, v katerem je zabeležil študentske proteste v Zagrebu pred nekaj leti. Njegov moto je: “Vsi smo začeli kot amaterji. Samo najboljši med nami so to tudi ostali.” Niz njegovih kratkih filmov - nekateri med njimi bodo na ogled tudi v Izoli - temeljijo prav na principu hitrega odzivanja akcija-reakcija na povsem spontane dogodke, kar je ena od značilnosti amaterskega filma.

BILJANA PAVLOVIĆ


Najbolj brano