“Na barikade” je zazvenela prva pesem večera (video)

Ženski pevski zbor Kombinat je prispel tudi v Inde, tisto nekdanjo koprsko tovarno, zanemarjeno in zapuščeno, v kateri so enega od prostorov mladi in malo manj mladi Istrani očistili in preoblikovali v Ustvarjalno platformo Inde. Kombinatke tam niso samo nastopile, pač pa tudi podprle ljudi, idejo in dogajanje v Indeju.

Odpri galerijo

KOPER > V Ustvarjalni platformi Inde se pripravljajo na praznovanje drugega rojstnega dne in s tem drugega leta življenja tega edinega istrskega skvota. Obenem se soočajo z namerami lastnika, slabe banke, da bi tovarno prodala, skvoterje pa izselila. V čakanju, kako se bodo razvili dogodki, ki visijo nad Indejem, je ženski pevski zbor Kombinat prispel v pravem trenutku in s svojimi pesmimi upora še bolj dvignil moralo ter pognal kri, da je dlan stisnila v pest.

Zbor je nanizal pesmi, kot so A las barricadas, Ay Carmela, Bella Ciao, Pesem upora, Bandiera rossa, Grandola, villa Morena, Jutri gremo v napad, Katjuša, Nabrusimo kose, za konec pa še Internacionalo ter zaploskal vsem zbranim.

Članice so torej prišle izraziti podporo, vendar podporo čemu? “Prostorom svobode in prostorom idej ter proti strašni uravnilovki kapitala, ki povsod vidi zgolj profit in na vse gleda samo skozi optiko zaslužka,” je povedala Polona Glavan.

Kombinatke so začele z vajami v prostoru, nemalo podobnem Indeju - v ljubljanskem Rogu. V obeh primerih gre za nekdanji tovarni, kjer so ljudje služili z delom lastnih rok in je bilo delo vrednota. “Četrt stoletja kasneje so te nekdanje tovarne v ruševinah, predmet pohlepnega kapitalizma, obenem pa so na voljo in v uporabo njihovi prostori, ki so prostori svobodne misli in misli sploh ter prostori enih praks, za katere smo mi prepričani, da bi se morale v družbi vse bolj uveljaviti. Takšni prostori solidarnosti, soodločanja in sodelovanja so edina možna prihodnost solidarne in humane družbe,” dodajajo članice zbora.

Energija, ki so jo oddajale na odru, je odmevala med občinstvom vseh generacij, ki je ploskalo, pelo, topotalo in vzklikalo. Ko so jim Kombinatke zaploskale in aplavz dobile nazaj, so roke z odra in tiste pred njim sočasno odmevale v skupni ideji solidarnosti ter še poglobile občutek, da ta ustvarjalna platforma ne bi smela nikoli zamreti.

ALENKA PENJAK

---