Na Premu izvira književnost

Primorski književniki so se spet sešli na Premskih srečanjih, ki se ponašajo z dolgo in bogato tradicijo. Že 27. po vrsti so po dveletnem premoru priredili ilirskobistriška izpostava JSKD, Občina Ilirska Bistrica, Združenje književnikov Primorske, Literarno društvo Ilirska Bistrica ter Kulturno, turistično in športno društvo Prem.

Odpri galerijo

PREM > Domačinka, literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič, predavateljica na oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, je sobotno popoldansko druženje na lepo obnovljenem premskem gradu odprla s poklonom premskemu rojaku, pesniku, prevajalcu in esejistu Bogomilu Faturju (1914-1990), čigar 100. obletnico rojstva smo obhajali oktobra lani. Na časovni premici Fatur stoji med premskima rojakoma in prav tako pesnikoma Dragotinom Kettejem (1876-1899) in Vilijem Stegujem (1943-1989).

Rojstno vas je bil prisiljen zapustiti zelo zgodaj, v devetem letu starosti, ko je bila že zarisana mejna črta med Italijo in Jugoslavijo. Na Prem se je sila redko vračal, a je vas zanj ostala nekakšna “podoba iz sanj”. Po študiju slavistike, romanistike in umetnostne zgodovine v Ljubljani ter študiju v Italiji in na Češkem je predaval na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani, vseskozi pa pesnil, pisal eseje in prevajal iz italijanščine, francoščine, nemščine, češčine, makedonščine in srbohrvaščine.

Literarno pot si je že pri devetnajstih letih začel utirati zlasti v reviji Sodobnost, pesniški prvenec Knjiga lirike pa je leta 1947 izdal pri Slovenskem knjižnem zavodu. Nanizal je še nekaj zbirk, zadnjo, krono svojega dela, naslovljeno Minuta tišine, leta 1974 pri DZS. Zanjo je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Faturju je bila poezija “vir blestenja in svetlosti in je po svojem jedru vitalistična”, ugotavlja Urška Perenič, a dodaja, da ima njegova pesem tudi temnejši pol, stihe bolečine, temine. “Toda bolečina in tuga hkrati zanetita v človeku strast, dokler srca spet ne razveselijo žarki ljubezni.” Opaža, da je celo Faturjev rekviem padlim borcem vse prej kakor pogrebna maša - je slavospev življenju, vrelec upora, vere in moči. Kar je bilo začutiti iz pesmi, ki jih je prebiral njen brat Matjaž Perenič.

Na prireditvi, ki jo je povezovala Iris Dovgan Primc, so razglasili literarne nagrade Prem 2015 za najboljše dramsko besedilo. Javni natečaj je obrodil 21 iger 16 avtorjev, od lutkovne igrice do zgodovinske drame, od komedije do tragedije, ki sta jih ocenjevala Helena Pirih Rosa in Aleksander Peršolja. “Branje je bilo pestro,” se je nasmehnila Helena Pirih Rosa. “Že od nekdaj vemo, da dramatika drži družbi ogledalo, zato so v njej motivi, kakršne srečamo tudi v življenju: skrhani medsebojni odnosi, prevare, zlorabe, nasilje, samomori ... Zelo temačne podobe, ki so včasih prignane že prav do morbidnosti. Po drugi strani pa je bilo v šopku dram tudi kar nekaj komedij z elementi satire, s karikirano podobo vsakdana, včasih že kar stereotipno. Nekatere pa odlikujejo res duhoviti dvogovori.”

Presojevalca sta bila med delom pozorna zlasti na izdelanost karakterjev, dramsko zgradbo, jezik in potencialno uprizorljivost. Najbolj so ju prepričali Veso Pirnat - Brolski iz Kopra s humoristično dvodejanko Rop v Papa-Pupi, Mitja Šegina iz Domžal s komedijo v štirih dejanjih Foto klub in Slava Dragolič iz Postojne z otroško lutkovno igrico Človeška ribica in hrošček. Nagrajeni bodo s knjižnim natisom izbranih del.

Na literarnem branju so se predstavili člani Literarnega društva Ilirska Bistrica in Združenja književnikov Primorske: Ivko Spetič Magajna, Patricija Sosič, Lidia Habič, Irena Štembergar, Joško Stegu, Milan Šelj in Slava Dragolič.

Pesnik Tomaž Mahkovic je zgoščeno predstavil dopoldansko delavnico Haiku in sorodne kratkice, kjer so obdelali več krajših japonskih pesemskih oblik: tanko, doko, wako, uto ... vse do haikuja, ki smo ga z današnjo ohlapno rabo precej odmaknili od klasičnega japonskega. Nekaj haikujev, ustvarjenih na Premu, je prebrala Mahkovičeva partnerka Patricija Dodič.

Kulturno, turistično in športno društvo Prem je pripravilo delavnico cvetja iz krep papirja, druženje pa je sklenil koncert Ciganske melodije komorne zasedbe Ensemble Contemporanea 21 pod vodstvom violinista Zdravka Plešeta.

ANDRAŽ GOMBAČ

---