Kaj je na drugi strani umetnosti

Čez teden dni se začenja Pixxelpoint, 15. mednarodni festival medijskih umetnosti. Tokratni kurator je intermedijski umetnik Igor Štromajer, prvoborec spletne umetnosti, ki je v četrtek predstavil koncept festivala. Skupaj z 48 umetniki z vsega sveta bodo pokazali tiste vrste umetnost, ki ni umetnost, torej neumetnost, non-art.

NOVA GORICA > Kako bo festivalska razstava izgledala, še ni znano, gotovo pa bo drugačna od običajnih. Kurator Igor Štromajer je namreč povabljene umetnike prijazno nagovoril, naj se malo razgledajo po svojih studiih in zagotovo bodo našli nekaj, kar ni umetnost. Kako bodo dela razvrščena po prostoru Mestne galerije, pa bo določil računalniški program.

Prizorišča Pixxelpointa v Novi Gorici: Mestna galerija, foayer gledališča SNG, Bevkov trg. V Gorici: galerija Art Open Space, Visoka šola za umetnost novogoriške univerze, Trgovski dom.

Štromajer, slovenski umetnik, ki sicer živi v Frankfurtu, je na včerajšnji novinarski konferenci povedal, da se je za temo neumetnosti odločil po naravni poti, saj se tudi sam s tem ukvarja in o tem razmišlja. “Živimo v svetu z neprebavljivo veliko informacijami, znotraj katerih težko najdemo umetnost ... Kaj umetnost danes je, je stvar konteksta, kamor sodijo galerije, umetnostni sistem, kritiki, trg, samo umetniško delo je brez vrednosti, če ne vstopi v to mašinerijo,” razmišlja kurator in opomni, da je za nami že cel historiat umetnostnih prevratov. Spomni na Duchampov pisoar izpred stoletja, na citat Johna Cagea: “Nimam nič za povedati”, na Warholov “Nimam nobenega sporočila”, na umetnostno živahna šestdeseta in sedemdeseta leta, čas performansov, pa na digitalno dobo, ki je sledila in v kateri smo se znašli.

Digitalno je folklora

“Digitalna doba ima neko posebnost in ta je ljudskost. Vsak izmed nas namreč ima danes orodja, s katerimi lahko proizvaja umetnost. Včasih je umetnik moral imeti atelje, akademijo, drage naprave za snemanje, montiranje, produkcijo, danes vsi lahko snemamo, zato je ustvarjalnost na področju medijev danes ljudska umetnost, folklora,” meni Štromajer in nadaljuje, da ko se sprašujemo, kaj danes določa umetnost, moramo do same meje umetnosti in pogledati, kaj je na drugi strani. Je druga, neumetniška stran, temna stran umetnosti? Ali je svetla stran življenja?

Štromajer v tem kontekstu obiskovalce festivala vabi, da naredijo svojo umetnost sami: “Naj ne pričakujejo, da jo bomo za njih delali, izbirali in urejali mi, umetnice in umetniki ter jaz para-kurator.” Za vodstvo po razstavi je med drugimizbral dvaneumetnika, podjetnika Luko Manojlovića in Špelo Furlan, 10-letno deklico, ki bo po razstavi vodila otroke.

Sproščeni umetniki

Je pa kurator vendarle še ostal na meji in kot razstavljalce povabil 48 umetnikov iz vsega sveta, a same “preverjene” medijske umetnike ter napovedal najboljši, jagodni izbor neumetniških del vrhunskih imen medijske umetnosti. “Najbolj radikalno umetniško delo, ki ga danes lahko ustvari/sprogramira/izvede umetnik, je tisto, ki ga ne ustvari/stori. Se pravi, da zavestno, aktivno ne stori umetnosti, da jo pusti ujeto v svoji potencialnosti, da jo opusti,” pravi in napoveduje, da bomo na festivalu videli najlepše in najradikalnejše primere t.i. opustitvene umetnosti.

In kako so reagirali umetniki? Po besedah Štromajerja so dejali, da se končno počutijo sproščeno, ker se jim ni treba truditi in delati umetnost za vsako ceno. “Poln kufer umetnosti imamo, nehajte že enkrat težiti z njo,” je dejal kurator in dodal, da je bil edini, ki je sodelovanje zavrnil, češ da ne najde ničesar na to temo, ruski umetnik Kostja Mitenev.

KLAVDIJA FIGELJ

---