Morje je neskončnost, ki nam je dosegljiva (video)
Pesnica in prevajalka iz angleščine Veronika Dintinjana, po poklicu zdravnica, kirurginja, piše dolge, valujoče, tudi divje pesmi. A besede niza premišljeno, skrbno - ne samo na papirju, tudi med pogovorom. V torek zvečer jih je v Kopru, kjer je v otroštvu pri starih starših preživljala poletja. “Zelo rada imam morje,” se je nasmehnila. “To je največ od neskončnosti, kar nam je dosegljivo. To je naš stik z brezmejnim, s tistim onstran.”
KOPER
>
Veronika Dintinjana (1977) se je uveljavila že s prvencem Rumeno gori grm forzicij (2008), leta 2008 izdanim pri LUD Literatura: oklicali so jo za vitezinjo poezije, zmagala je na ljubljanskem pesniškem slemu in prejela nagrado za knjižni prvenec.
Prvencu je pred kratkim pri isti založbi dodala zbirko V suhem doku, kjer se družijo pesmi, ki pričajo, da pesnica zelo rada potuje - če ne po svetu, pa po času. “Pesniki pravzaprav na vprašanje, o čem pišemo, ne moremo odgovoriti,” je povedala Jasni Čebron med Pogovorom o branju, ki so ga v kavarni koprskega gledališča pripravili Slavistično društvo Koper, Kulturni klub in Gledališče Koper. “Pisatelji lahko rečejo, da njihov roman pripoveduje o tem in tem, ima to junakinjo, se godi v tem mestu ... Pesnikom ta luksuz ni na voljo.”
V stihe pogosto vpleta stare mite. “Že kot otrok sem rada brala Schwabove Najlepše antične pripovedke, ki so jih zdaj ponatisnili,” pravi. “In to je ostalo v meni.”
Fascinira jo, “kako obstajamo v času - po eni strani smo v tem trenutku, po drugi pa smo bodisi v preteklosti ali prihodnosti, zdajšnji trenutek pa nam polzi med prsti”.
Pravi, da se je veliko naučila pri avtorjih in avtoricah, ki jih je prevajala, zlasti pri Louise Glück in Denise Levertov: “Zelo ljuba mi je energija ameriške poezije v drugi polovici 20. stoletja, v petdesetih, šestdesetih letih. To je bila dinamična doba, polna angažmaja, raziskovanja ... Tudi v poeziji je čutiti vznemirjenje. Avtorice, ki so sicer sila raznolike, druži natančnost. Zelo so premislile, katero besedo uporabiti in kam jo postaviti, čemur se potem mora odgovorno posvetiti tudi njihov prevajalec. In skozi to delo se kot pesnik naučiš discipline.”
Kot organizatorka Mladih rim v svet poezije uvaja nove rodove, med katerimi je veliko obetavnih glasov, zadovoljno ugotavlja.
Ob izteku pogovora, ki ga je z branjem poezije obogatila še Sonja Polanc, so gostji izročili tradicionalno darilo: karikaturo, na kateri jo je Lorella Fermo upodobila ob Odiseju in pod koprskim soncem. ANDRAŽ GOMBAČ