Mokri, a satansko srečni

“Ali ste srečni? Ali ste satansko srečni,” je večtisočglavo publiko pod odrom spraševal Satyr, bledolični pevec norveške black metal skupine Satyricon in v odgovor dobil odobravajoč glas množice. Potem se je začel koncert, pravzaprav obred.

Finca Marko Savolainen in Hencca Ujano  Foto: Klavdija Figelj
Finca Marko Savolainen in Hencca Ujano  Foto: Klavdija Figelj

TOLMIN > Začne se tako, da množica najprej kliče nastopajoče, z imenom. Bend se odzove z ritmičnim uvodom z enim instrumentom, množica podpira ritem, spremlja ga s hej, hej, potem Norvežan z belim obrazom in temnimi dolgimi lasmi zahrope, kot bi se dvignil iz globin, kitarista pa v nizki preži začneta sinhrono nažigati strune in stresati glave, da njihovi dolgi lasje krožijo kot cirkularna žaga. Tudi množica začne sunkovito sukati vratove, dežja ne čuti nihče več. Ko je atmosfera prava, se skupaj spustijo v glasbeni vrtinec, telesa se dvigujejo in začno potovati od rok do rok, skupina v sprednjih vrstah na sredini začne tekati v krogu in se zaletavati. Nekaj pred eno zjutraj je vsega konec, bend se poslovi in odide, a ko množica zahteva “we want more”, izginejo v noč. Nepošteno.

Tak je bil v torek nastop norveške skupineSatyricon (ki se v svoji vizualni podobi predstavlja s satirom, tistim razbrzdanim favnom, božanstvom gora in gozdov, spremljevalcem pohotnega Dioniza), taki so mnogi nastopi.

12.000 obiskovalcev z vsega sveta pa uživa v koncertih vseh žanrov metalske glasbe na velikem in malem odru in to kljub letošnji mokroti in blatu. Torkovemu deževnemu večeru je sledilo odrešujoče sončno jutro, ki je posušilo mokre šotore, spalne vreče, obleke. Najpogumnejši, pravzaprav le eden ali dva, sta se že zvečer metala v ledeno Tolminko, ki ima le devet stopinj, drugi, prespani, so v sončnem jutru v vodo na sotočju Tolminke in Soče pomočili noge le do gležnjev.

Marko Savolainen s Finske je na metal festival prvič prišel leta 2009 in od takrat se skupaj s prijatelji redno vrača. Kot pravi, je reden gost številnih metal festivalov: “Tolminski Metaldays so nekaj res posebnega. Okolje s Sočo je najlepše festivalsko prizorišče, kar sem jih spoznal. Organizacija je na vrhunski ravni z vsemi aplikacijami in sprotnimi obvestili, plačilna kartica in vračanje kozarcev, pitna voda na prizorišču, prav vse dobro deluje. ” Na vprašanje ali vendarle ne postane vračanje na isto mesto sčasoma dolgočasno, pa odgovarja, da sploh ne, ker so to njihove počitnice in vsako leto zaokrožijo tudi po Sloveniji, ki jih navdušuje.

Hencca Ujano kot fotograf za spletne strani kroži po mnogih festivalih. Pravi, da zelena narava s Sočo skupaj s festivalsko ikonografijo ponuja osupljivo atraktivne motive, kar dokazuje tudi fotografska razstava o metal festivalu v Tolminskem muzeju in po mestu. “Zdi se, da festival Tolminu veliko prinaša, kar je dobro za ljudi. Metalci opažamo, kako so nam ljudje naklonjeni in sodelujejo, kar nas zelo veseli. Sicer pa nas navdušuje tudi kakovosten program in, seveda, dobro in poceni pivo ...”

Sicer pa so metalci vseh dežel letos še posebej dobro servisirani (hrana na vse možne načine, pijača, stojnice, trgovina znotraj kampa, higiena, ločevanje odpadkov, zdravniška pomoč). Letošnji program za dolgoletne obiskovalce sicer ni zares izjemen, mnoge skupine so že nastopile, a vedno se najde kaj zanimivega. Danes, na primer, organizatorji stavijo na Megadeth, jutri, zadnji dan, pa na zasedbo Heaven Shall Burn in Sabaton.

KLAVDIJA FIGELJ

NEVA BLAZETIČ


Najbolj brano