Mladostni Kralj s poglobljeno ekspresijo

V hiši kulture v Šmartnem v Goriških brdih so v nedeljo, na kulturni praznik, odprli razstavo grafik Toneta Kralja, enega naših najvidnejših umetnikov 20. stoletja. Čeprav je bil doma z Dolenjske, je veliko deloval na Primorskem, kjer je poslikal in opremil več kot 40 cerkva, tudi tisto v Šmartnem. Glavni namen razstave pa je opozoriti na Kraljevo izolsko poglavje.

Tone Kralj: Križev pot, 1920/21, jedkanica, posthumni odtis,  Goriški muzej.
Tone Kralj: Križev pot, 1920/21, jedkanica, posthumni odtis, Goriški muzej. 

ŠMARTNO > Tone Kralj (1900-1975) je namreč od leta 1962 pa do smrti imel atelje v Izoli, kar do pred kratkim v širši javnosti ni bilo znano. Prav zato, da bi opozoril na Kraljevo izolsko poglavje, je kustos Dejan Mehmedovič zasnoval razstavo, ki je bila decembra na ogled v galeriji Insula v Izoli, sedaj pa v hiši kulture v Šmartnem.

Mehmedovič predvideva, da je umetnik prišel v Izolo na priporočilo oziroma vabilo prijatelja, duhovnika Hermana Srebrniča. Katera dela so nastala v Kraljevem izolskem ateljeju, stroka doslej še ni raziskovala, za zdaj je znano le, da naj bi v svojem ateljeju na Gregorčičevi 74 naredil osnutek za svoj nagrobnik.

Na razstavo je Mehmedović uvrstil dela, za katera predvideva, da so se v Izoli in Kopru pojavila v letih, ko je umetnik tu živel. Konkretno gre za grafična dela iz različnih serij, nastala med leti 1934 in 1953, ki so se “znašla” v zbirki izolske občine. Po mnenju kustosa, so grafike tipični predstavniki umetnikovega creda, tako kot ves njegov opus zaznamovani z ekspresionizmom, tematsko pa navezani na izhodišče “nove stvarnosti”. To umetniško gibanje je zagovarjalo načelo, naj umetnost govori o življenju - tu in zdaj. Kralj je tako upodabljal motive iz kmečkega in delavskega vsakdana pa tudi vojne prizore.

Razstava bo na ogled do 8. marca. Galerija je odprta ob sobotah in nedeljah od 13. do 18. ure.

Razstavo dopolnjuje enajst jedkanic in en lesorez iz zbirke Goriškega muzeja, ki so nastali kot posthumni odtisi leta 1982. Izdelal jih je Lucijan Bratuš z originalnimi Kraljevimi matricami iz let 1920 in 1921, podpisala pa jih je umetnikova vdova Mara Kralj. Gre za grafike s pretežno nabožno vsebino, v njih lahko vidimo neke vrste napoved bogatega opusa cerkvenih poslikav, ki ga je Kralj ustvaril med obema vojnama in kasneje, po drugi svetovni vojni, čeprav so slednje kompozicijsko bolj umirjene in realistične. “Razstavljene grafike sodijo v mladostno Kraljevo obdobje, ko se je po tragičnem soočanju s prvo svetovno vojno predal notranjemu, duhovnemu svetu in začel v kompozicijo, ki jo je že pred tem zaznamovala secesijska linija, vnašati poglobljen ekspresionistični izraz. Eksistencialna stiska in duhovna razklanost se kažeta skozi deformirana telesa, ki so se spremenila v hrepeneče, vase zazrte gmote, izrazit dekorativni element pa vsebinsko dopolnjuje ter poudarja mojstrske kompozicije,” je grafična dela iz Goriškega muzeja predstavila kustosinja Katarina Brešan.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano