Midva z japonskimi notami

Ko ušesa nežno pobožajo zvoki japonskega kota, dušo pa verzi haikujev, ni nujno, da se človek nahaja na Daljnem vzhodu. V soboto so ljubitelji Japonske glasbi in poeziji iz te dežele lahko prisluhnili v Ilirski Bistrici, na večeru japonike, kjer je literat Ivko Spetič predstavil svojo zbirko haikujev, umetnica Nagisa Moritoki Škof pa zaigrala na japonski instrument koto.

ILIRSKA BISTRICA > Ivko Spetič Magajna je znan kot plodovit pesnik, pisatelj, literat, kot pobudnik in ustanovitelj mnogih prvih bistriških društev, ki žive še danes, kot organizator bistriških prireditev, kot začetnik dejavnosti za ureditev bistriške knjižnice na današnji lokaciji, nenazadnje tudi kot častni občan bistriške občine za svoje 50-letno plodovito delo na literarnem področju. In kot še vedno iskriv in neumoren pobudnik marsikaterega bistriškega dogodka.

Zbirka ljubezenskih zgodb

Tokrat je med občinstvo ponesel zbirko svojih haikujev - prvo in edino te vrste, ki jo je spisal med nizom svojih ostalih literarnih del. Zbirka nosi naslov Midva in je podnaslovljena kot zbirka ljubezenskih zgodb, kar daje bralcu jasno vedeti, da je tematika ljubezenska.

“Midva pomeni, da je zbirka namenjena vsem, ki sta dva. Vsak prebere naslov Midva in tedaj pomisli na tisti par, s katerim je ustvaril ta 'midva'. Kajti vsak 'midva' ima svojo zgodbo,” je o tematiki zbirke povedal Ivko Spetič.

Če ima klasični japonski haiku svojo določeno zgradbo (17 zlogov v treh vrsticah, ki štejejo pet, sedem in pet zlogov) in vsebino, ki prikazuje utrinke iz narave ter dogajanje človekove notranjosti, potem se je Ivko Spetič obojega strogo držal. Pravzaprav sam ocenjuje, da haiku z mešanim številom zlogov, ki so mu Evropejci nadeli ime evropski haiku, sploh ni haiku. “Evropejci vse zrelativiziramo in imamo haikuje s mešanim številom zlogov, in rečemo, da je evropski haiku. A to ni več haiku, treba mu je nadeti evropsko ime,” meni avtor zbirke Midva.

Zbirko sicer sestavlja 60 haikujev, razdeljenih v pet slik (v vsaki je 12 haikujev), vsaka slika ima svoj naslov in ko te naslove preberemo samostojno, tvorijo smiseln stavek. Zbirka je nastala dokaj hitro, je pojasnil njen avtor, v pičlih dveh tednih. Nastajala je deloma med enim izmed njegovih obiskov toplic in nato v domačem kraju. “V meni se je tematika dolgo kuhala, nato pa sem haikuje zapisal, kadar sem dobil navdih,” je ustvarjanje orisal Ivko Spetič. Včasih ga je navdih presenetil celo na kakšnem sprehodu in je haiku - ker s seboj ni imel papirja - zapisal na odvrženo cigaretno škatlico.

Glasba z japonsko tradicijo

Večer, ki ga je za ljubitelje kulture organiziral prav Ivko Spetič, je popestrila tudi umetnica, glasbenica, igralka (ki se je mnogi spomnijo tudi iz serije Naša mala klinika) in predavateljica Nagisa Moritoki Škof. Japonka, ki že vrsto let živi v Sloveniji, je tokrat nastopila v vlogi glasbenice in zaigrala na koto.

Tradicionalnega japonskega instrumenta se je začela učiti kot šestletni otrok, saj je to na Japonskem tradicija. “Tedaj sem bila še premajhna za tako velik instrument in ne dovolj močna za pritisk na strune, sedaj pa sem na srečo zrasla,” je v šali pojasnila Nagisa Moritoki Škof. Glasbenica je orisala tudi delovanje tega japonskega glasbila in povedala, da skladbe za instrument trajajo od sedem do 20 minut.

Večer japonike, ki ga je vodila Klara Hrvatin, je z recitacijami Spetičevih haikujev popestrila Tanja Volk.

TINA M. VALENČIČ

---