Mesto umetnikov, kulisa za selfije

Leta 1965 je bil Grožnjan mesto duhov. Mnoge družine so ga zapuščale tudi po eksodusu, kamnite hiše so samevale in idilična vasica na griču v bližini Buj je bolj ali manj propadala. Na pobudo zagrebškega kiparja in pedagoga Aleksandra Rukavine so jo kmalu naselili umetniki, znova je zaživela. Tudi z mnogimi slovenskimi likovniki. Tisti, ki tamkaj ustvarjajo še danes, se na razstavi Slovenski ustvarjalci v Grožnjanu 2015 do srede avgusta predstavljajo v galeriji Pokrajinskega muzeja v Kopru.

Odpri galerijo

GROŽNJAN, KOPER > Fenomen Grožnjana se je zgodil zato, ker sta sovpadla prava trenutek in kraj,” pravi Dejan Mehmedovič, kustos izolske galerije Insula, soizdajatelj kataloga, in obenem gostitelj razstave, ki so jo predstavili že v Bujah in Grožnjanu, oktobra pa bo obiskala še Pulj. “Sredi šestdesetih let je bil nekakšen trend, da so se tudi umetniki zavedali svojega okolja, in v Grožnjanu so našli prostor, ki je bil, lahko bi rekli, čist - v sozvočju s takratnim iskanjem svobode. V ozadju pa je bila gotovo še stara zgodba umetnosti v iskanju narave, zgodbe iz 19. stoletja, ko gre umetnik dejansko ustvarjat v naravo,” poudarja Mehmedovič.

“Doživeli smo pravi kulturni šok,” se spominja Rok Zelenko, slikar, ki ima grožnjanski stalni naslov že od leta 1980. Leta 1965 je v istrsko mestece iz Ljubljane prišel z očetom, znanim slikarjem Karlom Zelenkom, ki je bil takrat predsednik slovenskega društva likovnih umetnikov. Kakor piše Rok Zelenko v svoji monografiji Grožnjan - istrsko mesto umetnikov (2011), je učitelj in kipar Aleksander Rukavina v Istri odkril kup propadajočih vasic in začel razmišljati, kako bi jih rešil. “Občinsko vodstvo je prepričal, da je treba v Grožnjanu ustanoviti likovno kolonijo. Na Zvezo likovnih umetnikov Jugoslavije so naslovili povabilo nacionalnim društvom, naj pridejo na pogovor v Grožnjan. Prvo se je odzvalo Društvo slovenskih likovnih umetnikov,” piše Zelenko, ki nam v svojem grožnjanskem domovanju nad galerijo Porton pove, da so umetniki bivališča sprva vzeli v najem. Podpisali so pogodbe za 99 let in začeli obnavljati svoje bodoče ateljeje - spoštljivo in z občutkom za tradicijo v zgodovinskem obdobju, ki je bilo sicer povsem brezbrižno do dediščine.

Zelenko poudarja, da je bil prihod umetnikov v Grožnjanu lepo sprejet - razumeli so priložnost, a se je večina domačinom vseeno izselila, ostali sta le družini Cernaz in Pucer. “Bilo je romantično in divje. Danes se v glavnem ljudje prepirajo, če gre kak pes ven in se pokaka na sosedovem dvorišču, takrat pa se je žuralo cele noči in si lahko v katerokoli hišo prišel kadarkoli. Vina je bilo veliko in bilo je poceni, vsega ostalega pa ni bilo - ne računalnikov ne mobitelov, ljudje so se veliko družili,peli, se zabavali. Bilo je pa zelo neurejeno okolje, znajti si se moral sam,” še pove.

Na razstavi v Kopru se predstavljajo Lea Bernetič Zelenko, Viktor Bernik, Sergio Gobbo, Silvester Javeršek, Zana Starovič Volkin Mitja Gaser - Gaser Arhitektura, Karel, Marta in Simon Pavlinc, Janez in Blaž Pirnat, Urša Piskar, Tanja Plešivnik in Marko Zelenko - Društvo Kvart, Štefan Planinc ter Marko, Martin, Rok, Nina in Karel Zelenko.

Te dni je mesto v razcvetu. Prepolno je turistov, ki se sprehajajo med galerijami in ateljeji. “Pomalem je bila dejavnost vedno namenjena turizmu, a šlo je za drugo raven. Nekoč so ljudje prihajali v Grožnjan, ko so že bili uveljavljeni umetniki, s seboj so prinesli denar, da bi ga investirali. Danes pa pridejo sem predvsem, da bi zaslužili,” pravi Rok Zelenko, ki je kritičen tudi do obiskovalcev. Pravi, da se Grožnjan spreminja v turistično atrakcijo s kulturno vsebino - od jazzovskega festivala do galerij -, a nima več ustvarjalne dejavnosti, ki je bila včasih osnovna: “Včasih so v malih galerijah odpirali razstave in ljudje so se družili, danes pa vsi le še čakajo, da pride kak turist in kaj kupi,” ugotavlja. Opaža, da turisti ne prihajajo zaradi Grožnjana: “Sem se pridejo fotografirat, zato da fotografijo objavijo na facebooku. Nato gredo v kavarno in čakajo spletne komentarje prijateljev.” Pa v galerijah kaj kupijo? Ironičen nasmeh pove vse: fotografirajo.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---