Melodije, ki podirajo meje

Ko je Slavko Ivančić pred dvema letoma prevzel umetniško vodstvo Melodij morja in sonca, si je želel, da bi festivalu vrnili primorski značaj. 34. izvedba festivala, ki ga pripravljajo Avditorij Portorož, Občina Piran in RTV Slovenija, bolj primorska ne bi mogla biti. S skladbo Sen znala jes v istrskem narečju je zmagal Rudi Bučar s Frčafelami, v roke primorskih glasbenikov pa so šle tudi vse nagrade strokovne žirije: za glasbo, debitanta, izvedbo, besedilo in aranžma.

Odpri galerijo

PORTOROŽ > “Podiramo meje, ne vem, kje se bomo ustavili,” je po festivalu povedal Slavko Ivančić. In našteval: festival je prvič v živo spremljal festivalski bend, prvič se je zgodilo, da je bila na festival sprejeta skladba v narečju, še nikoli doslej ni nobena skladba zmagala v vseh kategorijah.

Pesmi Sen znala jes, za katero je Rudi Bučar napisal besedilo, glasbo in naredil aranžma, zapel pa skupaj s Frčafelami, je to uspelo.

Po 12 točk so ji namenili v strokovni komisiji, najvišje število točk pa je dobila tudi od občinstva v Avditoriju, urednikov šestih radijskih postaj in gledalcev, ki so festival spremljali v neposrednem televizijskem prenosu. “Mislim, da je to velik korak za Istro in za slovensko pesem. Festival Melodije morja in sonca pa je že s tem, da je sprejel pesem v narečju, pokazal izjemno širino,” je po zmagi razmišljal Rudi, ki je v skupini Frčafele zbral večinoma svoje nekdanje sopevke iz Mešanega pevskega zbora Obala.

Strokovna žirija je najboljši aranžma prepoznala v skladbi Dobro jutro, ki ga je za zasedbo Folk Idoli naredil Bor Zuljan, avtor najboljše glasbe pa je Sašo Fajon. Daleč stran od vsega je energična, sodobna in s soulom obarvana skladba, zapela pa jo je Tonja Senčar, ki jo je žirija razglasila za najobetavnejše ime letošnjega festivala. Fajon, ki že nekaj let živi v Piranu, je opazil talent svoje someščanke, ji napisal skladbo, ona pa je, kot pravi, sanjala, da bi se ji kdaj ponudila takšna priložnost. “Obožujem jazz, tudi rock, v sebi čutim soul, moji vzornici sta Aretha Franklin in Etta James,” pravi dobitnica nagrade Danila Kocjančiča in si želi, da bi ji festival odprl vrata na glasbene odre. Te je veliko bolj, kot se je zavedal pogrešal Easy, ki je s skladbo Kar tako, za katero je besedilo prispeval Mef, prejel nagrado žirije za najboljšo izvedbo in se za Rudijem in Nušo Derendo uvrstil na tretje mesto. Ničesar ni načrtoval, zgodilo se je spontano: “Skoraj dvajset let nisem igral klavirja, pred kratkim pa sem dobil v dar klaviaturo. In takrat me je odneslo. Za klavirjem, ko iščem bele med črnimi, se počutim najbolj suverenega, najbolj doma.”

V pisanju besedil, ki govorijo o preprostih, vsakdanjih rečeh z veliko mero hudomušnosti pa se zelo domače počuti letošnji nagrajenec Marko Gregorič, Izolan, ki več kot desetletje živi v Ljubljani: “Zanimajo me stvari, ki so emotivno močne, četudi niso lepe ali prijetne, a so del nas vseh,” pojasni avtor besedila za skladbo Moja soseda, ki jo je zapela Katarina Mala.

Letošnji festival, ki sta ga po enajstih letih spet vodila Lorella Flego in Mario Galunič, je po oceni organizatorjev, občinstva, pa tudi sodelujočih glasbenikov, naredil velik korak naprej. Svoje je prispeval MMS bend, ki je v živo spremljal glasbenike, vse bolj sodobna pa je tudi vizualna podoba festivala. “To, kar smo naredili letos, bo težko preseči,” meni Slavko Ivančić, ki mu idej za jubilejni, 35. festival ne manjka. “Idealno bi bilo, če bi pripravili dva večera. V petek bi se z avtorskimi aranžmaji festivalskih uspešnic predstavili mladi, še neuveljavljeni glasbeniki, v soboto pa imeli razkošen tekmovalni večer.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---