Med violončelom, matematiko in fiziko

Petnajstletni violončelist Samo Fučka iz Stomaža pri Ajdovščini, učenec devetega razreda Osnovne šole Dobravlje in osmega razreda Glasbene šole Vinka Vodopivca v Ajdovščini, je prikupen in skromen, pa vendar samozavesten in preudaren mladenič. Je dobitnik številnih nagrad in priznanj na domačih in tujih tekmovanjih, ki se jih udeležuje že od leta 2011, ter zmagovalec letošnjega regijskega tekmovanja glasbenih šol Primorske v svoji kategoriji in prejemnik zlate plakete na državnem tekmovanju Temsig, ob tem pa še uspešen fizik in matematik ter zavzet član najrazličnejših glasbenih, tudi zabavnih zasedb.

Samo Fučka
Samo Fučka 

Že kot otrok je rad prepeval in brenkal na očetovo kitaro, zato so ga s petimi leti vpisali na glasbeno šolo, prepričani, da bo igral kitaro. A ko je na dnevu odprtih vrat videl in zaslišal violončelo, je hotel tudi sam povleči po njegovih strunah. In je vlekel in vlekel, tako da še sam ni zaznal, kako mu je čas hitro odtekel … Takoj je vsem postalo jasno, da se bo učil violončela. Najprej pri Andreji Bračko Pavli, ki jo je po treh letih zamenjala profesorica Tina Rejc. In prav njej pripisuje Samo zasluge za vse uspehe na svoji glasbeni poti, ki pa so jo vseskozi spremljali tudi izvrstni korepetitorji Ana Knez, David Terbižan in Marko Kanalec. Posebej dragocena je njihova pomoč na tekmovanjih, ki se jih Samo Fučka zadnja štiri leta kar pogosto udeležuje, tako doma kot na tujem. Tako je na devetih tekmovanjih (če seštejemo skupaj regijska, državna in mednarodna) prejel šest zlatih priznanj, ter dosegel tri prva, eno drugo in dve tretji mesti.

Kljub številnim nastopom v šoli nima težav, tako da si mirno lahko privošči kakšno prosto soboto za njemu najljubše dejavnosti v naravi: orientacijske pohode in ARG (lov na lisico) v organizaciji učitelja fizike, ki je ob matematiki njegov najljubši šolski predmet. Z obema se rad dodatno ukvarja in tudi uspešno tekmuje. V zadnjih letih je tudi na tem področju dosegel nekaj zlatih in srebrnih priznanj.

Pri vseh teh zanimanjih bo verjetno letos, ob koncu osnovne šole, odločitev, kam na srednjo, kar težka … A Samo se pusti zbegati: “Najboljše je iti počasi, korak za korakom. Najprej se bom preizkušal kar v vsem: Vpisal sem se na Škofijsko gimnazijo v Vipavi in vzporedno še na Srednjo glasbeno šolo v Ljubljani. Potem bom pa videl, kaj mi bo šlo boljše, oziroma, kaj me bo bolj veselilo …” Tako ima že več poti odprtih in - glede na to, da je v vsako od njih vložil že kar nekaj truda-, najbrž ne bo imel težav na nobeni od njih.

In tudi če se ne bo odločil za poklicno pot glasbenika, ga bo glasba vseeno spremljala skozi vse življenje, saj ob glasbeni šoli obiskuje še različne glasbene, tudi zabavne zasedbe, v katerih muzicira za sprostitev in veselje. V teh skupinah (od klavirskega tria ali kvarteta violončel do rock banda) mu je najbolj pomembno vzdušje, dobra volja in prijateljstvo, saj meni, da “če se imaš v skupini dobro, potem je tudi glasba, ki jo igraš, lepa.” Pri tem je zanimivo, da so kvartet violončel sestavili kar štirje sošolci, vsi iz istega razreda in vsi učenci profesorice Tien Rejc. Tako se med sabo spodbujajo za tekmovanja in se skupaj veselijo uspehov vsakega posameznika, saj “… če enemu uspe, zasije lepa luč na cel razred.”

Rubriko Primorski glasbeni talenti pripravljamo v sodelovanju z Radiem Koper. V njej namenjamo prostor mladim primorskim glasbenikom, ki se ukvarjajo s klasično glasbo in pri svojem delu dosegajo vidne uspehe doma in v tujini. Gost tokratne istoimenske rubrike v oddaji Glasbeni abonma, ki bo na sporedu drevi ob 20. uri, bo Samo Fučka, učenec Glasbene šole Vinka Vodopivca v Ajdovščini, kjer se pri profesorici Tini Rejc uči violončelo tudi 15-letna Rahela Ipavec, prav tako dobitnica zlatega priznanja na regijskem tekmovanju. Zato boste ob pogovoru s Samom in njegovimi izvedbami van Goensovega Scherza ter Vocalise Rahmaninova slišali še Rahelino briljantno izvedbo Obrednega plesa Manuela de Falle.

Na vprašanje, katera od vseh teh zasedb mu je najljubša, pa je Samo odgovoril: “Zagotovo Nova Filharmonija, saj sem z njo prvič igral v simfoničnem orkestru in začutil, kako je lepo, če ob sebi slišiš še pihala in ostale instrumentalne skupine. To mi je res najbolj všeč in prav z veseljem hodim na vaje. Čeprav so dolge, se splača, ker potem na koncertu vse tako lepo zveni …”

LEA HEDŽET, Radio Koper


Najbolj brano