Med plesom ni časa za črne misli

Mehki čevlji, Baletno društvo Sežana in Štorovke so društva iz Sežane in okolice, ki jih v prvi vrsti druži veselje do plesa. A kljub isti ljubezni se med seboj močno razlikujejo.

SEŽANA > Njihove zgodbe je v Kosovelovi knjižnici predstavljala Magdalena Svetina Terčon. Gre za prvega v vrsti domoznanskih večerov, kjer bodo spregovorila društva.

Mehki čevlji, ki jih vodi neutrudna Milojka Širca, so v več kot 30 letih postali skorajda institucija. “Veliko otrok ne reče več, da gre na plesne vaje, ampak da gredo na Milojko,” se nasmehne plesna učiteljica. V začetku osemdesetih let je iz Ljubljane na Kras prinesla nekaj novega - izrazni ples.

Danes so plesalke skupine Mehki čevlji sestavni del večjih praznovanj in obletnic, napolnjena dvorana Kosovelovega doma ob letnih nastopih pa dokazuje njihovo priljubljenost pri domačih obiskovalcih.

Milojka Širca je ponosna na generacije samostojnih plesalk, ki so rasle pod njenim okriljem. Mogoče se skrivnost skriva tudi v prilagajanju dela posameznim skupinam. “Vsaka skupina se po svoje oblikuje in si ustvari svoj stil. Vedno jih spodbujam, da skupaj sokoreografiramo, da sodelujejo pri nastajanju predstave in da si razvijajo fantazijo,” je še povedala o delu.

Evgen Tudor je v Sežano prišel leta 1995 na prošnjo Miloša Bajca. Takrat baletnih šol v Sloveniji ni bilo. “Staršem smo želeli pojasniti, da je to šola z učnim načrtom in programom, ki je sestavljen iz 360 ur na leto,” se spominja Tudor. Zaradi strogega dela otrokom balet velikokrat predstavlja težave, a je tudi izjemno koristen za njihov razvoj, je prepričan baletni učitelj: “Balet je namreč abeceda plesa.”

Največji uspeh v njegovi učiteljski karieri je bilo odkritje Barbare Škrlj. “Tudi ona je dala spodbudo ostalim v društvu,” je še povedal.

V tem času je sledil razvoju 1000 otrok, veliko od njih se je odločilo svoje znanje tudi poglobiti in še nadalje izobraževati.

Najmlajše plesno društvo, prihodnje leto bodo praznovale 10. obletnico, sestavljajo najstarejše članice, upokojenke do 78 let. “Ime Štorovke smo si nadele, ne zato, ker prihajamo iz Štorij ali pa zato, ker smo starejše in štoraste, ampak zato ker tudi gobe štorovke rasejo pozno jeseni. Tako je nastal šopek 16 plesalk, štorovk,” pove Nada Može. Njihova mentorica je Alice Stojko Saliu.

30 različnih koreografij in 98 nastopov je dokaz uspešnega delovanja. Plešejo različne plese z različnih koncev sveta. “Najraje imamo živahne ritme, čeprav se nam na začetku zapletajo noge. Temu se vedno nasmejemo. Ob glasbi in plesu ni časa za črne misli,” je še povedala predstavnica Štorovk.

PETRA MEZINEC

---