Maestral piha že 50 let

“Brez Maestrala in izkušenj ter potrditev, ki sem jih tam dobil, bi se morda kasneje sploh ne ukvarjal z literaturo,” je ob 30-letnici Maestrala zapisal pokojni Vlado Šav, pobudnik za literarno glasilo koprskih gimnazijcev in njegov prvi urednik. Podobno lahko rečejo tudi mnogi drugi, ki so v minulega pol stoletja svoje prve besede prav tako objavili v Maestralu.

Koprski gimnazijci so jubilejni Maestral predsinočnjim prebirali v koprski Armeriji.   Foto: Tomaž Primožic/Fpa
Koprski gimnazijci so jubilejni Maestral predsinočnjim prebirali v koprski Armeriji.  Foto: Tomaž Primožic/Fpa

KOPER > Letošnjo jubilejno številko so gimnazijci z mentorico Ines Cergol posvetili spominu na nedavno preminulega pesnika Tomaža Šalamuna, slavnega koprskega gimnazijca.

A zanimivo, Šalamun na gimnaziji še ni pisal poezije, poleg tega pa jo je obiskoval nekaj let pred rojstvom literarnega glasila v šolskem letu 1964/1965, pravi profesor Jože Hočevar, prvi mentor maestralovcev, zadnja leta pa avtor priljubljene rubrike Minuta, dve za boljši jezik v naši prilogi 7. val. “Je bil pa zato že od začetka zraven Šalamunov mlajši brat Andraž, ki je objavljal poezijo,” pravi Hočevar. “Dobro se spominjam tudi, kako zagnan in spodbuden je bil Vlado Šav. Lepo sva se ujela, tudi pozneje večkrat sodelovala in ostala v stiku vse do konca.”

Šav se je leta 1995, v jubilejni številki ob 30-letnici Maestrala, spominjal, da je bil v začetku šestdesetih let Koper “še majhno provincialno gnezdo”, kulturno vzdušje v njem pa “precej postano, ustvarjalnih možnosti malone ni bilo”.

Z Maestralom so jih gimnazijci vendarle dobili in se odlično ujeli s svojim mentorjem. “Naše sodelovanje je bilo tako plodno,” pojasnjuje Hočevar, “ker mednje nisem prihajal kot profesor, ampak sem jim samo svetoval, skrbel za denar, tisk in drugo, sicer pa sem jim pustil, da o vsebini glasila odločajo sami. Včasih mi je kdo celo poočital, da nisem pravi mentor, češ da dopuščam tudi neprimerna besedila. Vendar nisem hotel biti cenzor. Samo tako je bilo glasilo lahko res njihovo.”

Tudi zunanjo podobo Maestrala so oblikovali dijaki pod mentorstvom profesorja Zvesta Apollonia. Glasilo je izhajalo v visokih nakladah, v več sto izvodih, ki so jih dijaki razprodali brez večjih težav, se še spominja Hočevar.

Za njim so se zvrstili drugi mentorji: Jasna Čebron, Sonja Starc, Rafka Kirn, Karmen Kodarin, Mojca Maljevac ... Iz Maestrala so zrasli književniki Vladimir Memon, Andrej Morovič, Tatjana Soldo, Metka Cotič, Gašper Malej, Karlo Hmeljak, Jure Vuga in drugi, v letošnji številki pa pesmi, prozna in dramska besedila objavljajo Jan Krevatin, Saša Čeh, Maja Mlekuž, Matteo Pasinato, Martin Mikolič ... Še precej jih je in marsikaterega bomo gotovo še brali.

ANDRAŽ GOMBAČ


Najbolj brano