Lov za neulovljivim

Fotomorgana je naslov skupinske razstave, na kateri se pod vodstvom kustosa Denisa Volka predstavljajo mladi slovenski umetniki, v glavnem fotografi; Mirta Kokalj, Boštjan Pucelj, Jernej Skrt, Mladen Stropnik, Tanja Verlak in Špela Volčič. Razstava je na ogled v prostorih galerije Duble Room na ulici Canova 9 v Trstu še do 17. julija.

Jernej Skrt: Budva
Jernej Skrt: Budva 

TRST > Razstava sledi konceptu istoimenske predstavitve, ki so jo pripravili lani; takrat se je pet mlajših slovenskih fotografov predstavilo v tržaškem Narodnem domu. Tokrat tržaškemu občinstvu predstavljajo novih šest avtorjev.

Jernej Skrt, sicer akademski slikar, je razstavil svoj zadnji cikel fotografij Hoja po robu (Obale Jadranskega morja), ki jih je posnel na potovanju vzdolž Jadrana in iskal intuitivno podobo idiličnega sveta, ki ni (več) idiličen, odkrival stik znanega z neznanim, kot je vsaka obala stik. Boštjan Pucelj je pretresljiv: v seriji Zbogom pokaže kraje, lokacije, kjer so ljudje s samomorom končali svoje življenje. Tanja Verlak v seriji Polnoč v Mumbaju, ki smo jo že videli v novogoriški Mestni galeriji, lovi skrivnostno in ezoterično, skratka nekaj neulovljivega, Mirta Kokalj pa v seriji Saints krščanske verske podobice upodobi s telesi in atributi sodobne pop kulture, da nastane mestoma provokativna, humorna ali zgolj žalostna podoba podobice. Špela Volčič v seriji Fuscum subnigrum rekonstruira razkošna baročna tihožitja - šopke nizozemskih bogatašev, in sicer z umetnimi cvetovi množične kitajske proizvodnje. Mladen Stropnik pa s serijo Hair (Dlake) vrača pogled na samega sebe.

“Fotograf ni zgolj nekdo, ki beleži stvarnost, pač pa vizualni umetnik, ustvarjalec, ki mu fotografija predstavlja izrazno sredstvo,” piše kustos Denis Volk in doda, da sta pri vseh prav racionalizacija in intelektualizacija razvidni sredstvi distanciranja, kakor tudi, da ni zaznati neposredne čustvene vpletenosti fotografov. ”Na videz odtujen pristop - fotograf z distanco - je zrcalo nas samih, celotne družbe in posameznika v njej. Če to stališče postane izhodišče, postane ta odtujenost še kako osebna,” zaključi.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano