Les, čopič in kamen

Goriški muzej je na gradu Kromberk nedavno osvežil stalno Galerijo primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja, odprto leta 1970.

Odpri galerijo

KROMBERK > “Razstava je postavljena kolikor toliko kronološko: začne se z začetkom 20. stoletja, z dokaj klasičnimi figuralnimi pristopi, nakar preide v modernizem, v abstrakcijo in se zatem spet vrne v figuraliko,” pojasnjuje kustosinja za umetnostno zgodovino Katarina Brešan, s katero se sprehodimo skozi grajske sobane, prepolne dragocene umetnosti.

Stalno razstavo odpre portretist s preloma stoletij Avgust Bucik iz Trsta, sledi pa mu veliki Veno Pilon, ki že prehaja v ekspresionizem; na ogled je postavljen portret slikarja Ivana Čarga iz leta 1924, ki ga je muzeju posodila Pilonova galerija iz Ajdovščine.

Zraven visi slika portretiranega Čarga, ob njej pa eden zadnjih nakupov muzeja - toskanska pokrajina, kakor jo je videla Tržačanka Elda Piščanec. “Za nakupe umetniških del nimamo prav posebnega proračuna, to bo treba šele vzpostaviti,” pojasnjuje kustosinja. “V zadnjih desetih letih je muzej redko odkupoval dela, zdaj pa se bo treba tega lotiti bolj sistematično. Kupiti bomo morali tudi dela predstavnikov mlajših generacij.”

Nekoliko naprej se v tržaškem kotičku družijo Avgust Černigoj, Rudolf Saksida in Milko Bambič. “V dvajsetih letih so se preizkušali v avantgardnih tokovih in tudi prijateljevali,” pripoveduje Katarina Brešan. “A pri nas so razobešena dela iz kasnejših ustvarjalnih obdobij.”

Tone Kralj se predstavlja kot slikar in kipar, kot umetnik nove stvarnosti, tudi z impresivno leseno skulpturo Sejalec, v mediteranski svet pa se razstava prelije z večjo sliko Rafaela NemcaDon Kihot iz leta 1960. Sledijo Vladimir Makuc, ki letos praznuje 90-letnico in ki je svoja dela pred leti podaril rodnemu Solkanu, pa Klavdij Tutta, Janez Lenassi ... Različna pristopa k abstraktni umetnosti v sedemdesetih letih predstavljata Danilo Jejčič in Silvester Komel - pri prvem obiskovalec opazuje geometrijsko, pri drugem pa barvno abstrakcijo. “Lepo sodelujemo s Komelovim sinom Boštjanom, ki ima doma veliko del iz očetovega opusa,” pravi kustosinja. “Želim si, da bi slike občasno zamenjali. Po dveh letih, na primer, bi izposojene vrnili in razstavili druge. Prav je, da pridejo pred ljudi.”

Skratka, zbirka je stalna samo v narekovajih, saj jo nameravajo še preurejati in osveževati.

V delu Slavka Furlana - Slavca Poletna noč Marjane Deržaj iz leta 1987 se ne družijo le akril, mavec in platno, temveč tudi izvirna abstrakcija in za Furlana značilna erotika, opazna pa je tudi vrnitev k telesnosti, k figuri.

V posebnem prostoru se družijo risbe in grafike, med njimi denimo originalne ilustracije Iveta Šubica za Bevkovo knjigo Tolminski punt, kot likovnik pa se predstavlja tudi raziskovalec staroverstva Pavel Medvešček.

V počastitev letošnje 140. obletnice rojstva Milana Klemenčiča so v dveh sobah postavili izbor njegovih risb in slik, poklonili pa so se tudi letos umrli Adriani Maraž.

Tu sta še velika Lojze Spacal in Zoran Mušič, ob njiju pa dolga vrsta drugih, prav tako vrednih ogleda.

ANDRAŽ GOMBAČ

---