Kratko življenje, veliko glasbe

Idrijski skladatelj Zorko Prelovec (1887-1939) je zborom zapustil 150 še vedno priljubljenih skladb in množico priredb narodnih pesmi. Idrijski oktet je minulo soboto spomin nanj stkal iz najbolj odmevnih, pomagali pa so mu trije gostujoči zbori in sopranistka Katarina Brenčič.

Najpogostejše Prelovčeve skladbe za moški zbor so zapeli 
trije združeni zbori.  Foto: Saša Dragoš
Najpogostejše Prelovčeve skladbe za moški zbor so zapeli trije združeni zbori.  Foto: Saša Dragoš

IDRIJA > Neumorni glasbeni zanesenjak Zorko Prelovec, izrazit melodik, je opus 150 skladb ter množico priredb in harmonizacij posvetil najlepšemu inštrumentu - človeškemu glasu.

Tako je Prelovca, po poklicu bančnika, z vsem svojim bitjem pa glasbenika, predstavila profesorica Aleksandra Žakelj. Prelovčeve skladbe še stoletje po nastanku bogatijo programe naših zborov.

Na koncertih Idrijskega okteta ne manjkajo nikoli. Prav ta moški zbor je skupaj z gosti minulo soboto, na dan 130. obletnice Prelovčevega rojstva, spominski večer stkal iz njegovih večnih pesmi.

Skozi Prelovčevo ustvarjalnost

Idrijski oktet in tudi ostali tamkajšnji zbori največkrat prepevajo Rudarsko, od nastanka himno domačih rudarjev. Radi posegajo v zbirko 24 Prelovčevih Idrijskih ljudskih pesmi za moški in mešani zbor, ki so jo v Idriji prvič natisnili tik po skladateljevi smrti leta 1939 in jo ponatisnili pred dvema desetletjema. Prvič so del teh skladb kot Idrijske narodne pesmi natisnili že leta 1908.

“Ali gre res za idrijske ljudske pesmi, je vprašanje. Bržčas je šlo za najbolj popularne skladbe, ki so jih v tistem času v Idriji s Prelovcem prepevali,” je pojasnila Žakljeva.

Pesmi, denimo Bom šuštarja vzela, Šuštar nočem biti, Ženka mi v goste gre, Ko ptičica na tuje gre, Jaz bi rad rudečih rož in druge, so danes vseslovenske. Najpogosteje so ljubezenske ali vsaj globoko čustvene.

Idrijski oktet pod vodstvom Elizabete Lampe je spominski koncert začel z Rudarsko in povsem prevzel s Prelovčevo, bržčas najbolj čustveno Sedem si rož.

“Idrijsko realko sem zaključil leta 1908. S prvo generacijo slovenskih realčanov. Skupaj smo peli in pili. Oj, to so bili časi. Bili smo mladi in nič nam ni bilo težko,” se je v polno dvorano poslušalcev oglasil Prelovec v interpretaciji Petra Gladka.

Scenaristka Elizabeta Lampe se je sprehodila skozi Prelovčeva idrijska in ljubljanska leta. V slednjih je pel v Hubadovem zboru, sam vodil naše najvidnejše zbore in s pevskim društvom Ljubljanski zvon spodbudil izdajanje slovenskih zborovskih pesmi. Od leta 1925 je urejal revijo Zbori. V devetih letih izhajanja so vsi naši skladatelji v njej natisnili več kot 300 skladb, objavili nič koliko ocen in napotkov ...

Od Pobov preko sv. Urbana do Mladih upov

Moči je Prelovec nabiral v Čatežu in tam tudi skladal. Čeprav je odšel pri komaj 52 letih, je v glasbeno literaturo prispeval 150 pesmi in množico priredb. Največ za moške zbore in za ženski glas s klavirjem.

Z njegovimi samospevi je občinstvo prepričala mlada sopranistka Katarina Brenčič ob klavirski spremljavi Metke Jereb.

“Moške” pesmi je, ob organizatorjih, doživeto prepeval moški zbor Pobje z zborovodkinjo Veroniko Škedelj iz Črnega Vrha. Venček za mešani zbor so ubrano dodali pevci zbora Sv. Urbana iz Godoviča z zborovodkinjo Tonjo Lapanja Brenčič. Nekaj pesmi, tudi najbolj znano Prelovčevo harmonizacijo Oj, Doberdob, so možje vseh treh zborov zapeli skupaj.

Prelovec je, navdahnjen z rojstvom vnukinje, napisal Božično in zatem še več skladb za mlajše zbore. Tokrat jih je zapel mladinski zbor OŠ Idrija Mladi upi pod vodstvom Lampetove.

Občinstvo je z glasnim navdušenjem dalo vedeti, da je Idrijskemu oktetu z gosti uspel nepozaben spominski večer.

SAŠA DRAGOŠ


Najbolj brano