Kotarji so ponosni na mešanico prednikov

O tem, kaj se je v davnih časih dogajalo v Breginjskem kotu, je bilo doslej malo znanega. Zgodovinsko vrzel delno odstira arheološka razstava Kot nekoč, ki z najdbami dokazuje, da je bil ta prostor na prepihu ljudstev in trgovskih poti poseljen že pred štiri tisoč leti. Na mešane korenine ponosni Kotarji jo bodo vključili v mozaik turistične ponudbe ob Nadiži.

TOLMIN, BREGINJSKI KOT > Globlje plasti zgodovine v odmaknjenem Breginjskem kotu, najbolj zahodnem delu Slovenije, niso bile raziskane, ker tam mimo ne tečejo avtoceste in ne gradijo velikih objektov, ki so običajno povod za predhodne arheološke raziskave.

Zato je toliko bolj dragocena razstava, ki jo je arheolog, magister Miha Mlinar iz Tolminskega muzeja skupaj s soavtorjema Tejo Gerbec in dr. Boštjanom Laharnarjem iz Narodnega muzeja Slovenije, sestavil iz najdb, ki so jih v preteklosti s sistematičnimi in zaščitnimi izkopavanji, pa tudi po naključju, našli arheologi in laiki.

Levček kot del konjske opreme

“Breginjski kot, ki je bil doslej na arheološkem zemljevidu precejšnja siva lisa in znan predvsem po poselitvi v rimski dobi, se je pokazal v povsem novi luči neprekinjene poselitve vsaj od dva tisoč let pred našim štetjem. Prve najdbe pa segajo celo štiri tisoč let nazaj. Med njimi je glajena kamnita sekira,” pojasnjuje Mlinar.

Breginjski kot je bil doslej znan predvsem zaradi potresa leta 1976 in takrat porušene izjemne arhitekturne dediščino ter po ohranjanju jezikovnih posebnosti.

Kot zanimivost izpostavlja zelo redko najdbo bronastega okova v obliki leva s konca 3. stoletja, ki je del konjske opreme. “Ob skoraj identičnem okovu z najdišča Malovše na Vipavskem sta mu sorodna le primerka dveh najdb v Španiji.“ Na zgodni srednji vek nakazuje tudi breginjska okrasna spona, ki ima štiri odlične primerjave s podobnimi izdelki, morda celo iz iste delavnice, na avstrijskem Koroškem.

Prve sledi poselitve so v Breginjskem kotu zasledili ob koncu mlajše kamene dobe ali na začetku bronaste - od štiri do tri tisoč let pred našim štetjem. O poselitvi dva tisoč let pred štetjem pričajo najdbe z gradišča na vzpetini Sv. Volar nad Robičem in Turjeve jame. Med naselbinami iz železne dobe je v Kotu, glede na najdbe, z gotovostjo prepoznavno gradišče na Sv. Heleni nad Podbelo. Posamezne predmete so našli tudi pri Sv. Volarju pri Homcu in v bližini pokopališke cerkve sv. Križa pri Sedlu.

Da so prebivalci v Breginjskem kotu morda že v desetem stoletju sprejemali krščansko vero, pa nakazuje najdba lepo oblikovane fibule. “Na njenem rahlo dvignjenem osrednjem delu je vrezana štirinožna žival z nazaj obrnjeno glavo in križem na hrbtu, ki jo razlagamo kot Jagnje božje,” sklepa Mlinar.

Kaj skrivajo neraziskana najdišča

Veliko najdišč so prepoznali že konec 19. stoletja. Med pomembne arheologi uvrščajo Staro selo, Robič, Sv. Volar, Turjevo jamo pri Robedišču, Kred, Pecovo bulo pod Potoki, Sv. Heleno nad Podbelo, Homec, pokopališko cerkev sv Križa v Sedlu, Gradec pri Sedlu, Bregin in pobočje Stola.

“Edina dokumentirana izkopavanja pri sv. Volarju in Turjevi jami je opravil tržaški raziskovalec Carlo Marchesetti že pred več kot stoletjem. V osemdesetih letih in pozneje so arheologi Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Nove Gorice opravili zaščitne raziskave in obširno arheološko topografijo,” pojasnjuje Mlinar.

Njihovo delo nadaljuje Tolminski muzej, ki poskuša zaradi strokovne javnosti in zaradi domačinov približati oddaljeno zgodovino.

Ponosni na mešane prednike

Da se je tudi v Breginjskem kotu, tako kot v okolici, v preteklosti mešala druščina Keltov, Rimljanov, Slovanov in kdo ve še koga, je lahko tudi vabljiva zgodovinska zgodba, ki jo bodo Kotarji s pomočjo Tolminskega muzeja vključili v svojo turistično ponudbo, ki je nekoliko specifična v primerjavi s ponudbo krajev ob Soči.

“Velika udeležba Kotarjev na otvoritvi razstave o novih arheoloških dognanjih v naših krajih veliko pove. Zelo pomembno za vsakega posameznika je, da spoznava svojo bližnjo in vse bolj tudi staro zgodovino. Gre za temelje, na katerih je posajena naša prihodnost. Lokalni zbiralci starin ter Tolminski muzej so tokrat z najdbami uspeli prikazati, da je tudi območje Breginjskega kota že od kamene dobe dalje živahno živel,” komentira nekdanji predsednik in član Razvojne društva Breginjski kot Pavel Tonkli.

V Razvojnem društvu Breginjski kot so z nestrpnostjo čakali na omenjeni prikaz, saj nameravajo nova dognanja koristno uporabiti tudi pri turističnem razvoju doline ob reki Nadiži.

NEVA BLAZETIČ

---