• Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Sprehod se je začel ob mestnih vratih.
    Sprehod se je začel ob mestnih vratih.
    Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini
  • Foto: Loris Morosini

Koper, (ne)vidno mesto

petek, 13. maj 2016, 12:30

V sredo popoldne so v starem mestnem jedru Kopra zaživele prostorske postavitve, ki so jih v sklopu dogodka (Ne)vidno mesto tja postavili podiplomski študenti dveh magistrskih programov UP FHŠ. Izhajali so iz japonskega koncepta wabi sabi.

KOPER > Sprehod so obiskovalci začeli pri starih mestnih vratih Muda in se nato ustavili na štirinajstih točkah, kjer so jih pričakale inštalacije, razstave fotografij, performansi in drugo, kar so pripravili študenti magistrskih programov Kulturni študiji in antropologija ter Komuniciranje in mediji pod mentorstvom dr. Aleksandre Schuller.

Pri zasnovi projekta so študenti izhajali iz japonskega koncepta wabi sabi, ki lepoto in vrednote išče v skrajni preprostosti, navadnosti in nedovršenosti. Wabi sabi umetniki iščejo popolno nepopolnost, kot je na primer poznojesenska lepota narave in stvari, v katerih lahko prepoznavamo krhkost in nestalnost. Dve značilni tradicionalni wabi sabi umetniški formi sta haiku poezija in oblikovanje raku skodelic in pribora za čajni obred. Wabi sabi je seveda lahko tudi sam čajni obred. Wabi sabi umetnost uporablja naravne materiale, ustvarjeni predmeti pa nikoli niso zloščeni, povsem dodelani ali čisti, da bi se zdeli novi, temveč so na različne načine patinirani z namenom, da bi izražali trajanje časa. Teksture so grobe, v njih so vidni naravni cikli nastajanja in fragmentacije. Tukaj ni nobenih ornamentov, avtorskega piljenja oblik, temveč naravno sprejemanje nepopolnosti.

Projekt so študentje pripravili tako, da so se najprej seznanili z značilnostmi wabi sabi estetike, nato pa so začeli s fotografskim raziskovanjem starega mestnega jedra Kopra. Nastali so cikli fotografij, v katerih avtorji raziskujejo raznovrstne detajle Kopra. Zatem so študenti svoje izhodiščne ideje nadalje razvili in opazovali, kako se ob tem spreminja njihova zaznava mesta. Pripravili so štirinajst inštalacij in uprizoritev, od razstave fotografij do interaktivnih dogodkov, mini predavanj, videov in performansov, katerih skupna točka je bila “(ne)vidno mesto”. V zadnji fazi so spremljali, kako se na njihovo umetiško delo odzivajo obiskovalci, svojo umetniško raziskavo pa bodo sklenili z refleksijo celotnega procesa.

Spletno uredništvo


Povej naprej:

 

Mnenja