Kontra razčlovečenju družbe

Sodobni katalonski dramatik Esteve Soler (1976) v trilogiji Kontra preizprašuje tri načeloma pozitivne pojme: napredek, demokracijo in ljubezen. Pravi, da vse tri drame govorijo o razčlovečenju naše družbe. Režijo Kontra demokraciji so v koprskem gledališču zaupali Nenni Delmestre, ki je v minuli sezoni na oder HNK Split postavila prvo iz trilogije - Kontra napredku.

KOPER > Esteve Soler sodi med najuspešnejše sodobne katalonske dramatike - njegova dela so prevedena v 17 jezikov, doslej so doživela več kot 70 postavitev v Evropi, Južni Amerik in ZDA. Prvo dramo iz kontratrilogije, Kontra napredku je napisal leta 2007, drugo Kontra ljubezni dve leti kasneje, zadnjo, Kontra demokraciji pa je dokončal avgusta leta 2010. Krstno so jo uprizorili slabo leto kasneje, konec junija 2011 v Barceloni. Dva meseca po tem so katalonsko prestolnico preplavile množične demonstracije. “Kontra demokraciji je najsodobnejše od mojih del. Po spletu naključij je bila premiera kot neke vrste odgovor na to, kar se je zgodilo dva meseca prej na ulicah. Sicer pa se v Španiji zdaj vzpenja Podemos, iščejo se novi odgovori na to, kaj je demokracija. Takšna, kot jo imam zdaj, je gnila, to ni več oblast ljudstva,” je povedal Soler, ki bo gost koprskega gledališča še vse do nedelje.

V Kontra demokracjii se v sedmih prizorih loteva politike, gospodarske krize, brezposelnosti, revščine, socialnih in kulturnih razlik. Opozarja, da na svetu vladajo lakomnost, želja po dobičku, oblasti, moč pa predstavlja kapital, ne tisti, ki jih izvolilo ljudstvo.

Pred dobrim letom so v režiji Nenni Delmestre v HNK Split postavili na oder prvi del Solerjeve trilogije, Kontra napredku. “Zamislila sem si, da bi trilogijo režirala v treh evropskih gledališčih, v vsakem po en del,” pojasnjuje režiserka, ki jo je pri trilogiji navdušila brutalna aktualnost besedila. Meni, da gre za zelo močan teater, ki prek humorja in groze ponudi zelo močan izraz, česar realistično gledališče ne dopušča. Obenem je to po njeni oceni zelo angažirano in politično gledališče, a ne v dnevno-političnem smislu, temveč zato, ker se dotika življenja v družbi oziroma skupnosti.

Pri pisanju dela Kontra demokraciji se je katalonski dramatik naslonil na Grand Guignol, francosko gledališče groze z začetka 20. stoletja. Svojo interpretacijo tega žanra je ustvaril, da bi še bolj očitno pokazal na prepad med oblastjo ljudstva, kar naj bi demokracija bila, in dejanskim stanjem.

Za igralce je, kot je povedala Tjaša Hrovat, Kontra demokraciji precej zahteven zalogaj: “Prizori so izjemno kratki in zato prave male eksplozije, iskanje in raziskovanje meja med grozo in humorjem pa izjemno zanimivo, a zahtevno.” Roka Matka navdušuje, da je avtor pri vsakem prizoru ubral drugačen pristop, obenem pa skozi celotno delo potegnil rdečo nit - tragičnost in bridkost današnjega časa: “Izjemno me je presenetila avtorjeva direktnost pri podajanju dejstev sodobne družbe. To je za igralce res zahtevno, saj ni nikakršne metaforike, avtor gre direktno v problem in ga pokaže takšnega, kot je.” V Kontra demokraciji nastopajo še Lara Jankovič, Boris Ostan ter mlada igralka Vanja Korenč.

Nenni Delmestre, ki tokrat v koprskim gledališčem režira že četrtič, predstavo Kontra demokracji pripravlja s sodelavcema, s katerima je sodelovala že pri postavitvi prvega dela trilogije Kontra. Lina Vengochea tokrat ob scenografiji in kostumografiji podpisuje tudi glasbeno opremo, Mario Leko pa je avtor videa. Svetlobo je oblikoval Jaka Varmuž, dramo pa je iz kastiljščine prevedla Marjeta Drobnič.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---