Koncert, ki so ga v Kopru dolgo čakali

Koprsko društvo prijateljev glasbe je svojo 55. koncertno sezono v četrtek odprlo z veličastnim koncertom simfoničnega orkestra opernega gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta, medtem ko je soorganizator koncerta, Primorski poletni festival, z njim uspešno sklenil svojo 24. sezono in poglobil večletno sodelovanje s tržaško opero. Nabito polna dvorana Sv. Frančiška Asiškega in navdušeni aplavzi so dokazali, da so Koprčani na ta dogodek dolgo čakali.

KOPER > Koncert odličnega simfoničnega orkestra v edini koprski akustično primerni dvorani, za katero si je društvo prizadevalo skoraj pol stoletja, je seveda velik dogodek. Še večji, celo zgodovinski, je gostovanje tržaškega opernega gledališča, ki je tokrat prvič prestopilo mejo in prišlo do Kopra.

Navdušenje je bilo obojestransko. “Za naše gledališče je to zelo lepa izkušnja, ki bi se morala čim prej ponoviti, saj je sporazumevanje z glasbo med dvema deželama nekaj najnaravnejšega,” je povedal intendant Stefano Pace. Koncertni mojster in dirigent Stefano Furini pa je najbolj navdušen nad lepoto in izvrstno akustiko dvorane, ki je prevzela tudi umetniškega direktorja Gledališča Verdi Paola Roddo. V sodelovanju s koprskimi organizatorji, ki jim je na pomoč priskočila tudi Skupnost Italijanov Santorio Santorio, vidi veliko priložnost za svojo ustanovo, ki “bo po tej odlični izkušnji načrtovala naslednje gostovanje celo z nekoliko razširjeno zasedbo za izvedbe simfoničnih del 19. stoletja”. Za koncert v Kopru so namreč nekoliko zmanjšali število godal, da so lahko nastopila za simfonično zasedbo vsa potrebna pihala in trobila. Temu primerno so oblikovali tudi program, ki je zajemal ozko obdobje med poznim barokom in klasicizmom, kot prikupna izjema pa so v njem delovali lahkotni Schubertovi Nemški plesi za godala. Zanimivost sporeda sta bili tudi redko slišani skladbi Corellija in Boccherinija. Prvi je svoj Concerto grosso napisal za božično noč; njegova posebnost je namreč sklepni stavek, Pastorala. Boccherinijeva Simfonija v d-molu, La casa del diavolo pa je s svojo strukturo že prava predhodnica Mozartovih simfonij. Navdahnil jo je Gluckov Don Juan z Votlino v peklu, ki se odraža v temačnosti njene sklepne Ciaccone. Ostali stavki pa presenečajo z iskrivostjo in skorajda klasicistično eleganco, s katero so se tako člani orkestra kot dirigent naravnost mojstrsko izkazali. Očarali so tudi z interpretacijsko zelo zahtevnimi, čeprav na videz preprostimi Schubertovimi plesi, ki jih je za hipec zmotila le drobna intonančna ohlapnost solo - violista.

Sicer pa je orkester z več kot sedemdesetletno tradicijo, v kateri najdemo tudi največja dirigentska imena ter bogat operni in simfonični repertoar, koprsko občinstvo najbolj navdušil z odlično izvedbo Mozartove mojstrovine, Simfonije v C-duru, št. 41, imenovane Jupiter. Čeprav gre za v svetu zelo pogosto izvajano delo, je bila za poslušalce v Kopru to izjemna priložnost, ki je bila tokrat mogoča zahvaljujoč sodelovanju treh organizatorjev in veliki pripravljenosti Gledališča Verdi. Kot zagotavljajo, se bo skoraj gotovo še kdaj ponovila, do takrat pa bo Društvo prijateljev glasbe, ki ga letos umetniško vodi Žiga Cerar, s koncerti iz cikla Amabile gostovalo v Pokrajinskem muzeju. Njegovi kustosi bodo z uvodnimi predavanji popestrili koncerte Elvire Hasanagić in Aleksandre Pavlovič, Godalnega orkestra Akademije za glasbo, harmonikarja Marka Hatlaka, godalnega kvarteta Furiant in novega Rezidenčnega ansambla Društva prijateljev glasbe, tokrat z gostom Rudijem Bučarjem. LEA HEDŽET, Radio Koper

---