Komedija za vsakogar (od 15 do 95 let)

Minuli četrtek in petek, 7. in 8. maja, premierno uprizorjena komedija Obiski uveljavljenega slovenskega gledališkega in filmskega režiserja ter pisatelja Vinka Möderndorferja, je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu postregla s prvovrstno mero žlahtnega humorja.

TRST > Vinko Möderndorfer je svojo igro tudi režiral, in sicer jo je postavil na mali oder Slovenskega stalnega gledališča, pri čemer je iz Obiskov razvidno marsikaj: od zavidljivega režiserjeva poznavanja obrti (režije) in delovanja besedila na odru do vzvratnega procesa, ki se odraža v poznavanju pisave za oder. Gre za še eno v vrsti uprizoritev SSG v letošnji sezoni, s katero gledališče vstopa v nova razmerja do slovenskega sodobnega gledališča. To niso več razmerja, ki definirajo robnost ali regionalnost slovenske gledališke produkcije, temveč se umeščajo v njeno jedro in ga s svojim delovanjem proizvajajo.

Obiski potekajo v sodobnem, slogovno dokaj nevtralnem “ikea” prostoru, ki je enako suhoparen, miljejsko nedoločen in ravno prav barvit, da se v njem dogajajo dinamična ali pa tudi povsem dolgočasna družbena in družabna razmerja (scenografija je delo Urše Vidic).

V prostoru, v katerem bivata mlad par Vesna in Sandi, ni posebnosti, ki bi določale značajske poteze prebivajočih (kakršnikoli osebni elementi, od slik do knjig in podobnega). Vesno v precejšnjem nihanju razpoloženj: od srdito nastrojene partnerke do povsem preplašenega in negotovega dekleta igralsko oblikuje Tina Gunzek, Sandija pa v fizični gibljivosti, ki se prepleta s psihološko gnetljivostjo, torej z oblikovanjem navad in značaja po materinih željah, odlično izdela Primož Forte.

Vesna, Sandi, Črtomir (Vesnin oče) in Majda (Sandijeva mama) naj bi tako bili “povsem normalni” predstavniki svoje generacije, pri čemer normalnosti ne definira (več) odnos do okolja in drugega, ampak so meje normalnosti meje zmožnosti njihove medsebojne komunikacije.

Majdo, Sandijevo mamo, na prvi pogled določi stil, poleg gestikulacije in svojevrstne “eksoteričnosti”, kar bi lahko bila kombinacija ekscentričnosti in navidezne ezoteričnosti, tudi stil oblačenja (kostumograf je Alan Hranitelj). Maja Blagovič vse naštete elemente igralsko preplete v prepričljivo celoto.

Zdaj pa k domnevni resnici obiskovanja. Vesna in Sandi hitita, da bosta pravočasno na obisku. Zdi se, da tako obiskovanje, kot hitenje, potekata rutinsko, da je to pravzaprav del neizbežnega rituala. Obisk pri Vesninem očetu Črtomirju, zategnjenemu profesorju zgodovine, prikaže bolestno navezanost očeta na svojo hčerko in brezkompromisno ljubosumje na njenega partnerja. Vladimir Jurc vlogo izgradi od popolne nepopustljivosti, ki spominja na politično konzervativno, desničarsko monološko retoriko, do, prek znanstva s Sandijevo mamo, razrahljane ideološke profiliranosti in temu primerne retorike in telesne govorice.

Obisk pri Sandijevi mami pokaže zrcalno sliko, le da gre v tem primeru za nekdanjo revolucionarko, torej zagovornico leve politične opcije, ljubiteljico poezije in mati samohranilko, nevrotično vzgojiteljico, zlasti pa oblastno mater.

Vinko Möderndorfer je, v sodelovanju z dramaturgom Blažem Lukanom in igralci, ustvaril odrsko podobo obiskov, ki z bliskovitim tempom natančno niza današnje medgeneracijske probleme. Režiser formo razgiba še z uporabo mednapisov, ki so nam sicer znani iz nemih filmov in ki delujejo do te mere potujitveno, da iz ogledanega izhaja resnično čudenje v prepoznavanju uprizorjenega kot povsem sorodnega našim življenjskim (bivanjskim) odločitvam.

Komedija Obiski je prava odrska poslastica, nastala na podlagi besedila, ki ga lahko umestimo v vrhunsko slovensko komediografijo. ANJA BAJDA

---