Kolaps kulture v dobi kapitala

Zahtevnejše kulturne vsebine mora oblikovati in uravnavati javna služba na področju kulture, ne da bi se ozirala na povpraševanje, utemeljeno na prevladujočem okusu. Tako trdijo v Društvu prijateljev glasbe, ki je z dve uri in pol dolgo petkovo razpravo v Pokrajinskem muzeju Koper odprlo svojo 53. koncertno sezono.

KOPER > V ciklu Koprska akademija / Camerata Capodistriana se bodo do konca maja zvrstili trije pogovorni in trije koncertni večeri.

Šport pred kulturo

Žal se prve razprave ni udeležil noben predstavnik Mestne občine Koper, je uvodoma dejal povezovalec razprave Peter Beltram, pevec v več zborih in že kar profesionalni poslušalec koncertov tako doma kakor v tujini. Poudaril je pomen javnega prostora, ki se ob podpori dobre zamisli lahko hitro spremeni v plodno kulturno okolje, in na platno projiciral nekaj številk. Med drugim je nanizal tudi podatke o denarni podpori, ki jo je koprska občina v letu 2014 namenila kulturi in športu. Ugotovil je, da je zelo majhen delež, komaj 54.000 evrov, odmerila za sofinanciranje umetniških programov, torej je “aktivna produkcija kulturnih vsebin” precej podcenjena.

Še zgovornejša je razlika pri podpori športu in kulturi: prvi dobi kar dvakrat več denarja kot druga. “Ne samo to, občina ima tudi javni zavod za šport, medtem ko ga za kulturo nima,” pravi Beltram in dodaja, da ponekod lokalne skupnosti dobrodošlo plemenitijo produkcijo v domačem okolju - tovrsten svetel zgled je velenjska občina.

Občina se požvižga na zakon

“Slovenija ima izjemno razvito in bogato kulturo, njeni ustvarjalci pa so uboge pare. V tem sistemu je kar nekaj anomalij,” pravi državni sekretar na ministrstvu za kulturo Anton Peršak. Že profesionalni ustvarjalci so podcenjeni, kaj šele nevladni ustvarjalci, poudarja, zlasti pa z razvijanjem sistema kulture v primerjavi z drugimi državami šepamo na regionalni ravni: “Tako zakon o lokalni samoupravi kakor zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo jim nalagata določene naloge na področju kulture, a vrsta občin še zmeraj noče sodelovati pri financiranju javnih ustanov, denimo knjižnic, pa čeprav občani koristijo njihove usluge. Težava je v tem, da takega obnašanja nihče ne sankcionira.”

Še več! “Mestna občina Koper bi po 14. členu zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo že avgusta leta 2014 morala oblikovati lokalni progam za kulturo, pa ga ni,” opozarja podpredsednica društva nevladnih organizacij in samostojnih kulturnih ustvarjalcev Asociacija Jadranka Plut ter med drugim poziva k prestrukturiranju Kulturniške zbornice Slovenije, danes fantomske, nefunkcionalne organizacije.

“Odnos javnih zavodov do tistih, ki smo zunaj sistema, je zastrašujoč,” potrjuje odgovorna urednica glasbene revije Glasna Veronika Brvar, ki jo “divje” slabšanje odnosa do kulture zelo skrbi. “Nihče ne nadzoruje in ne vodi tega sistema. Nihče ne preverja, ali javni zavodi sploh vzdržujejo stik z ljudmi,” grenko ugotavlja.

Zlasti so zapostavljeni kraji na obrobju, je nadaljevala predsednica društev Peter Martinc in Primorski poletni festival ter urednica kulture na Radiu Koper Neva Zajc, ki obžaluje, da je usahnilo oživljanje koprskega mestnega jedra z gledališkimi in drugimi predstavami: “V primerjavi z Ljubljano v Istri ne znamo vzpostaviti pravih programov in pravega sodelovanja!”

Borut Jerman, koordinator strokovnega dela na Pini, nasprotuje podcenjevanju mladine, ki “je v zgodovini zmeraj prinašala najdrznejše in najbolj sveže ideje”, in poziva k pisanju programov, ki naj ne bodo “seznam želja, ampak strategije za deset let vnaprej”.

Tujcev ne zanima

Ko je besedo dobilo občinstvo, se je prvi oglasil Marko Brecelj iz Društva prijateljev zmernega napredka in Ustanove nevladnih mladinskega polja Pohorski bataljon. S tovariši je že pred dogodkom izvedel performans Žica Spomenica Kapljica; zbranim so razdelili izvode jedkega javnega zahvalnega pisma ministrici za kulturo, ki se je pred približno letom za Breclja zavzela pri koprskem županu, in pa koščke rezilne protibegunske žice ter cente - kapljice - občinske podpore. Brecelj je v dvorani poudaril še, da muzej, nad katerim se pne senca koprskega župana, ne more biti prostor za civilni dialog.

Aleš Sedmak, predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v odstopu, je v imenu društva Insula podčrtal katastrofalne razmere samostojnih ustvarjalcev: “Kar danes ustvarjajo, bo jutri veljalo za dediščino. Kulturna politika jim mora zagotoviti ustrezne delovne pogoje!”

Na pomoč bi jim lahko priskočili sponzorji. Anton Peršak je odkimal: “Spomniti vas moram, da živimo v kapitalizmu in da je v Sloveniji malo večjih slovenskih lastnikov kapitala. Tujih pa naša kultura ne zanima.”

Pa lepo zveni, je dokazal Dekliški pevski zbor Glasbene šole Koper pod vodstvom Maje Cilenšek. Zapel je blagoglasno Pueri Hebraeorum, ki jo je Giovanni Pierluigi da Palestrina napisal pred pol tisočletja, še posebej pa so dekleta navdušila z udarno, četrt stoletja staro skladbo Bu Uroša Rojka, ki izraža naveličanost nad nevzdržnimi razmerami in upor.

ANDRAŽ GOMBAČ

---