Ko se harmonike pogovarjajo

Letošnji Jazz etno funky festival se je začel mogočno: lapidarij Koprskega Pokrajinskega muzeja je predsinočnjim do zadnjega kotička napolnil zvok harmonik. Kar sedemnajst harmonikarjev in harmonikark je namreč združenih v mednarodno zasedbo Die Wiener Ziehharmoniker, ki jo vodil Oto Lechner.

KOPER > Dunajski filharmonikarji, ki so te dni na turneji po Sloveniji, je v te konce pripeljal Bratko Bibič. Mojster svojega instrumenta, neumoren eksperimentator pa tudi skladatelj je član orkestra, v katerem trenutno igra 17 harmonikarjev in harmonikark. Leta 2009 ga je ustanovil Otto Lechner. Prvič so nastopili na Dunaju, v sklopu 10. mednarodnega Akkordeon Festivala, Bibič in Lechner pa sta sodelovala že pred tem.

Deset let in pol (od leta 1996 do 2010) sta nastopala v uglednem harmonikarskem kvintetu Accordion Tribe in skupaj z Mario Kalaniemi, Guyem Klucevsekom in s pokojnim Larsom Hollmerjem raziskovala zven tega instrumenta v različnih kulturnih okoljih ter si prizadevali za razbitje stereotipa, da je harmonika le domačijski instrument, namenjen narodno zabavni glasbi. Accordion Tribe je bil tudi prostor improvizacije, predvsem pa izvajanja skladb, ki so jih napisali člani zasedbe. In na tem humusu so pred petimi leti tudi zrasli Dunajski filharmonikarji. Tako smo tudi na predsinočnjem koncertu slišali skladbe, ki jih podpisujejo nekateri člani benda - nekaj jih je zbranih tudi na živi plošči Die WienerZiehharmoniker live in Metropol.

V njihovi muziki, ki deluje kot nekakšno osvobojeno ozemlje, meja ni smiselno postavljati. Harmonike pod njihovimi prsti in Lechnerjevim vodstvom potujejo po različnih in glasbenih vodah - zvrsti, ki jih ima v imenu koprski festival, so le delček zvoka Dunajskih filharmonikaarjev. Dodajo mu še klasiko, ska, polko, swing, valček in še kaj, vse to avtorsko pregnetejo, premešajo, začinijo z eksperimentom ter izvajajo z veliko mero kolektivne improvizacije. Poslušalec hitro opazi, da dajejo veliko prostora skupinski igri, ne gre jim namreč za oživljanje tradicije, veliko bolj se posvečajo raziskovanju potencialov harmonikarskega ansambla. V orkestru, za katerega se zdi, kot bi se v njem harmonike med seboj pogovarjale, se poslušale in si odgovarjale, se prispevki posameznikov seštevajo in poslušalcu nosijo slikovito, igrivo in barvito zgodbo (glasbene) raznorodnosti.

Ta ima posebno mesto tudi v repertoarju mladega reškega dvojca Alba&Leo. Pevka s kristalnim, mestoma otroškim glasom, Alba Nacinovich, in kitarist Leo Škec, ki sta se občinstvu predstavila pred nastopom Dunajskih filharmonikarjev, zajemata iz različnih glasbenih tolmunov - od fada, prek bluesa pa vse do jazza. Prostor raziskovanja in improvizacije v zadnjih letih širita še z loopingi in tudi z igrivostjo sta očarala koprsko občinstvo.

Muzika, kot jo ponuja letošnji Jazz eno funky festival (pripravlja ga Klub študentov občine Koper) bo muzejske vrtove poseljevala še dve julijski in tri avgustovske srede.

MAKSIMILJANA IPAVEC

---