Ko ni bilo pametnega telefona, je bil Goya

Veseli obrazi za veseli december. Naslov razstave digitalno-analognih grafik - portretov Janeza Mateliča zveni kajpada ironično. December je iz leta v leto za večino vse manj vesel, a v koprski galeriji Squart so razstavljeni obrazi avtorjevih prijateljev in nekaterih znanih koprskih osebnosti resnično večinoma nasmejani, zato Matelič navihano pristavi: “Lažimo si, a ne!”

KOPER > Grafik in slikar Janez Matelič je z zastavo portretov v svoji galeriji Sqart marsikoga presenetil, a morda še najbolj sebe. Znan je namreč zlasti po svojih grafikah s pokrajinami, vedutami in detajli mest ter po fantazijskih, a vselej z domačim okoljem povezanih likovnih drobcih. “To je domala prvič v življenju,” se nasmehne Matelič, ki pravi, da se je s portretom nazadnje ukvarjal na akademiji.

“Danes se vsi fotografirajo, vsi so postali fotografi. Okoli nas je množica podob, fotografskih portretov, tako imenovanih 'selfijev'. Jaz sem jim želel z umetniškim pristopom dodati novo vrednost,” pravi grafik, ki je upodobil zlasti prijatelje, znance z Ulice Osvobodilne fronte, kjer ima atelje in galerijo, pa svoje slikarske kolege. Želel jim je nekaj podariti v spomin. “To kajpada ni komercialna razstava. Vsakega portreta sem naredil tri odtise: en je razstavljen, drugi je v arhivu, tretjega pa sem dal portretirancu,” pojasnjuje ustvarjalec, ki je med upodobljene umestil tudi več znanih obrazov, s čimer je približal razstavo širši javnosti. Tu so pokojna slikar Zvest Apollonio in preminula grafičarka Ljerka Kovač, pa slikar Vojko Gašperut, mojster fotografije Radovan Čok, direktorica koprskega gledališča Katja Pegan, kustos Dejan Mehmedovič, pa prepoznavni obrazi koprskega radia in televizije: Franko Hmeljak, Branka Predan, Karin Sabadin in drugi. “Na portretih ni nobenega politika, same umetniške duše,” pravi Matelič, ki je tudi sebe ujel na nekaj delih.

Osnova za portrete so bile fotografije. Nekatere je sam posnel, druge si je sposodil na spletu, kjer tako imenovanih 'selfijev', 'sebkov' oziroma samoportretov mrgoli. Pri svojem ustvarjanju je razvil posebno tehniko, ki spaja novodobno tehnologijo s tradicionalnimi grafičnimi pristopi, in jo je oktobra že predstavil na razstavi Digitalno - analogno v izolski Insuli. “Fotografijo najprej računalniško obdelam in jo tako prenesem v črtno risbo. S posebnim sistemom, ki sem ga sam dodelal, risbo prenesem oziroma vgraviram na aluminijasto ploščo, kjer jo še ročno obdelujem v tehniki suhe igle. Nato jo odtisnem s klasično tiskarsko prešo v tehniki globokega tiska, kakor so tiskali stari mojstri Goya, Picasso ali naš Valvazor,” pojasnjuje Matelič, ki meni, da je poplavo 'selfijev' prinesla tehnologija in ne naraščajoča obča samovšečnost: “Francisco de Goya je to počel zaradi čistega posla. Takrat ni bilo fotografije, zato je delal majhne portrete ljudi. Danes ni več te potrebe, ker je tehnologija taka, da je fotoaparat dostopen domala vsakomur.”

In kakšni so bili odzivi? Avtor pravi, da mešani. “Marsikdaj sem slišal: Ma kaj si me naredil tako, pa saj nimam toliko gub ... In moj sklep je bil, da bom za naslednjo razstavo upodobil mačke in pse. Vsaj dokler ne začnejo govoriti,” pravi Matelič. In trdi, da misli resno.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---