Kljubujejo s sanjami

Šestnajst gledaliških predstav in drugih dogodkov, ki jih do konca meseca na devet prizorišč prinaša letošnji Primorski poletni festival (PPF), povezuje tematika skrivnosti, lepote in svobode. Festival, ki ga tudi letos v sodelovanju pripravljata Društvo Primorski poletni festival in Gledališče Koper, v svoj 22. krog stopa s Krči, uprizoritvijo Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Drama sodobnega britanskega dramatika Mika Bartletta v režiji Jureta Novaka, v kateri nastopata Pia Zemljič in Minca Lorenci, bo drevi ob 21. uri zaživela pod streho dvorane Sv. Frančiška.

22. Primorski poletni festival se bo drevi začel z dramo Krči, 
v kateri nastopata Minca Lorenci v vlogi Emme (levo) in Pia 
Zemljič kot Vodja.  Foto: Uroš Hočevar
22. Primorski poletni festival se bo drevi začel z dramo Krči, v kateri nastopata Minca Lorenci v vlogi Emme (levo) in Pia Zemljič kot Vodja.  Foto: Uroš Hočevar

KOPER > O predstavi Krči igralka Pia Zemljič meni, da je resnična zgodba o današnjem času. Brezkompromisno namreč pokaže, da živimo v času, ko je najbolj od vsega pomemben dobiček, pravice podjetij in korporacij pa so postavljene pred pravice zaposlenih. Zemljičeva, ki je tudi za vlogo Vodje v Krčih letos prejela nagrado Prešernovega sklada, predstavo, v kateri se zvrsti štirinajst kratkih prizorov, opiše tudi kot “čudovit igralski dvoboj”. Bartlettova drama razkriva odnos med Emmo (Minca Lorenci) in Vodjo; prva je mlada, uspešna in spoštljiva, druga hladna, stremuška, neprizanesljiva.

“Ta vloga je večplastna in velik igralski zalogaj. Všeč mi je, da v njej nisem črno-bela Cruella De Ville, ampak da sem lahko upodobila žensko, ob kateri se gledalec sprašuje, kdaj je izgubila občutek za človečnost, kaj se je v njej zgodilo, da pristaja na to, da s slepim izpolnjevanjem navodil nadrejenih trpinči in 'ubija' sodelavko, človeško bitje ob sebi,” je na včerajšnji tiskovni konferenci povedala Zemljičeva in dodala, da so Krči katarzična pa tudi duhovita predstava.

Skrivnosti, lepota, svoboda

V časih, ko ima dobiček prednost pred človekom, sta na rob odrinjeni tudi kultura in umetnost. Primorski poletni festival je to še kako občutil. Rodil se je v zagnanosti in s sanjami in po besedah Katje Pegan, direktorice Gledališča Koper, ob svojih začetkih, leta 1994, udejanjal ambicije, kakšna naj bo kulturna politika nove in mlade države. Sanje in zagnanost so ostali, podpore države festival, ki so ga lani obudili in ga poskušajo ohraniti, že dolgo nima več, z gospodarsko krizo pa so presahnila tudi sponzorstva.

Izolski Arrigoni bo jutri ob 21.30 prizorišče 150. ponovitve Sljehrnika, oder koprskega gledališča pa bodo zavzeli plesalke in plesalci skupine En-Knap. Po besedah koreografa Iztoka Kovača predstava Pozor, hud ples 2: vrnitev legend razgrne kronološki pregled sodobnega plesa, ki je v Sloveniji še vedno potisnjen na obrobje. Gledalec tako spozna plesne legende, različne sloge in koreografske podobe ter druge prvine sodobnega plesa. V Zavodu En-Knap so predstavi na pot zapisali še, da “sodobni ples v zavesti gledalcev prikaže kot trdoživo in vedno bolj aktualno prakso svobode, ki ne privoli v vnaprejšnje kalupe in omejitve, še manj v življenje v senci drugih umetnosti”.

Neva Zajc, predsednica Društva Primorski poletni festival, ki je s sodelavci pripravila knjigo o prvih dveh festivalskih desetletjih, je prepričana, da festival ohranja pri življenju predvsem močno zaupanje občinstva: “Publika se v teh dvaindvajsetih letih ni spremenila, so se pa drastično poslabšali pogoji, v katerih festival nastaja.”

Lastnih produkcij Primorski poletni festival letos tako (še) ne bo prinesel, a kot pravi Zajčeva, ostajajo optimisti. Navsezadnje jim je leta 1994 uspelo vzpostavili edini ambientalni gledališki festival v slovenskem prostoru, ki je takrat v mesecu dni v mesta in kraje v slovenski Istri postavil kar 45 prireditev; od tega dve lastni produkciji ter dve koprodukciji.

Od Nevarnih razmerij do Kavbojev

Tokrat bo več predstav pod streho, nekaj pa jih bodo uprizorili tudi na že preizkušenih festivalskih lokacijah. Letošnji program med drugim ponuja predstavo Kavboji, s katero se na PPF vračata režiser Kokan Mladenović in ansambel Narodnega gledališča Kikinda, ki je lani navdušilo z uprizoritvijo komedije Dundo Maroje. Martinčev trg bodo oživili tudi beograjski gledališčniki - igralski ansambel Bitef teatra bo tam uprizorili Življenje se ustavi, življenje gre naprej v režiji Jelene Bogovac. V kleti Vinkoper bo Saša Pavček odigrala največjo festivalsko uspešnico Bužec on, bušca jaz, posebna poslastica pa bo koprodukcijska baletna predstava, ki sta jo po motivih slovitega Laclosovega romana Nevarna razmerja koreografsko zasnovala Valentina Turcu in Leo Mujić in bo na ogled v porotoroškem Avditoriju. Mlakarjev in Tauferjev Pašjon pa bo ob dveh ponovitvah v koprskem gledališču za en večer našel zatočišče za piransko cerkvijo sv. Jurija, na dvorišču Pastoralnega centra Georgius.

Že v ponedeljek bo na vrtu Pokrajinskega muzeja avtorski dvojec ErosAnEros, v katerem združujeta ustvarjalne moči Izolanka Agata Tomšič in italijanski režiser in glasbenik Davide Sacco,predstavil uprizoritev O težavah pri govorjenju resnice, ki je nastala po političnem eseju Bertolta Brechta.

MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano