Klasiki se vračajo

Novitete Mladinske knjige so napisali velikani svetovne literature: Stendhal, Dostojevski in Singer, poleg njih pa še naša sodobnika Énard in Modiano.

LJUBLJANA > Knjižni progam s svojimi predlogi pogosto krojijo prevajalci, in tokrat so ga skoraj v celoti, je na včerajšnji predstavitvi v ljubljanski knjigarni Konzorcij uvodoma ugotavljal urednik Andrej Ilc. A tokratnih knjig mu niso predlagali katerikoli prevajalci - vsi štirje so za svoje dosežke že prejeli Sovretovo nagrado.

Urednik, ki sta mu pri treh knjigah pomagali še sourednici Ana Ugrinovič in Irena Duša, je dodal, da danes tudi dela, ki jih napišejo še taki klasiki in prevedejo še tako odlični prevajalci, potrebujejo podporo, če želijo med bralce: tokratne novitete so podprli Javna agencija za knjigo, pobuda Ustvarjalna Evropa in ruski Inštitut za prevajanje.

Ljubezen, boj in beda

Novo izdajo slovitega francoskega romana Rdeče in črno, ki je v prevodu Suzane Koncut izšel v zbirki Veliki večni romani, je uredniku predlagal filozof dr. Mladen Dolar. Klasika, ki jo je Stendhal (1783-1842) izdal v revolucionarnem letu 1830, Dolarja zaposluje že od mladih let: “In že petdeset let mislim, da bi moral o tem romanu nekaj napisati. A mi pod takšno pezo niti zdaj ni uspelo napisati spremne besede k romanu.”

Vesel je svežega prevoda, saj je dosedanji petkrat ponatisnjeni nastal daljnega leta 1932 in je zastarel. “Takrat je roman prevedel Fran Šturm, začetnik romanistike pri nas, dekan Filozofske fakultete in ustanovni član OF, ubit med vojno,” pravi Dolar. Burno je bilo tudi Stendhalovo življenje, ki sega celo v Trst, kjer je pisatelj služboval kot konzul. Pri njegovem romanu, ki ga je navdihnila novica iz časopisne črne kronike, Dolarja najbolj vznemirja preplet ljubezni in razrednega boja: “Glavni junak Julien Sorel v zagovoru pred sodiščem nastopa v imenu razreda, postavi se na točko socialnega prevrata, revolucije.”

Na revolucionarnem ozadju Stendhal razgrinja ljubezen, ki jo je sam delil na štiri tipe: ljubezen strasti, ljubezen dobrega okusa, fizično ljubezen in ljubezen iz nečimrnosti.

Prevajalka Suzana Koncut je opozorila še, da je pisal zelo hitro in svojih del pozneje ni popravljal, zato se nekatere besede ponavljajo - med prevajanjem se je odločila, da robatost ohrani in je ne gladi.

V novem prevodu Boruta Kraševca med slovenske bralce spet prihaja tudi roman Ponižani in razžaljeni, ki ni med najboljšimi v opusu Fjodora Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881). Je pa zanimiv, ker ga je Dostojevski začel v podlistku objavljati, še preden ga je dokončal, pojasnjuje prevajalec: “To mu je onemogočilo popravljanje za nazaj. Kar je objavil, je moral pustiti, lahko je samo nadaljeval.”

Kraševec ugotavlja, da je pisatelj skušal s Ponižanimi in razžaljenimi ponoviti uspeh literarnega prvenca Bedni ljudje. “Napisal je roman, ki je prehodnega značaja. Liki niso več tako socialno motivirani, ampak jih že bolj vodijo ideje in strasti. A ta teren je Dostojevski šele raziskoval,” pravi prevajalec, ki je med delom natančno pregledal tudi prejšnja prevoda, za katera sta zaslužna Vladimir Levstik in Severin Šali: “Ugotavljam, da so naši prevajalci delali napake, na vsaki strani je kaka, medtem ko jih v starih srbskih prevodih Jovana Maksimovića ne najdeš. Očitno je, da so pri Srbih za prevajalcem strani prečesali še drugi strokovnjaki. Le tako dosežeš tako popoln prevod, kakršnega si superklasiki zaslužijo.”

V zadnjih letih se je Dostojevski med nas vrnil že v več sodobnih prevodih, Kraševec pa jih še več napoveduje do leta 2021, ko bo svet praznoval 200. obletnico pisateljevega rojstva: sam se bo lotil Zapiskov iz mrtvega doma in Besov ter biografije Dostojevskega izpod peresa vodilne strokovnjakinje Ljudmile Saraskine, medtem ko bo Urša Zabukovec, ki je nedavno prevedla Zapiske iz podpodja, segla še po Mladeniču.

Fantastika in spomin

Na včerajšnjem srečanju so predstavili tudi knjigo Moč teme, s katero se slovenskim bralcem kot pisec izvrstnih novel predstavlja nobelovec Isaac Bashevis Singer (1902-1991), na Poljskem rojen židovski pisatelj, ki sodi v tradicijo vzhodnoevropske jidiš književnosti. Mojster, ki se je pred nacizmom umaknil v Ameriko, je praviloma segal po fantastiki, sicer pa je bil konzervativnega duha, poudarja prevajalka Jana Unuk.

Med novitetami Mladinske knjige sta tudi naša francoska sodobnika. Mathias Énard (1972), nedavno gost festivala Fabula, v romanu Kompas - prevedla ga je Suzana Koncut - razkriva, kako zelo sta povezana in prepletena Zahod in Vzhod. Avtor, ki je za roman dobil že več nagrad, bralcu postreže tudi s številnimi glasbenimi, slikarskimi in drugimi referencami.

Nobelovec Patrick Modiano (1945) se v svojem najnovejšem, značilno kratkem romanu Da se ne izgubiš tu okrog spet izgublja in išče v spominih, kajpada mojstrsko, je pojasnil prevajalec Aleš Berger, letošnji Prešernov nagrajenec.

ANDRAŽ GOMBAČ

---