Kje je moška identiteta?

Drevi bo v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Nova Gorica premiera Beraške opere, glasbene komedije in zadnje predstave na velikem odru v tej sezoni. Režiral jo je Vito Taufer, izvirne songe je napisal Iztok Mlakar, uglasbil pa jih je Aleksander Pešut - Schatzi.

V  Beraški operi, ki ilustrira spopad moči in ljubezni v mafijskem podzemlju, sodeluje več 
prodornih umetnikov z različnih področij (glasba, scenografija, kostumografija).  Foto: Sng Novagorica/Sebastian Cavazza
V Beraški operi, ki ilustrira spopad moči in ljubezni v mafijskem podzemlju, sodeluje več prodornih umetnikov z različnih področij (glasba, scenografija, kostumografija).  Foto: Sng Novagorica/Sebastian Cavazza

NOVA GORICA > Prvo slovensko uprizoritev Beraške opere po motivih literarnih del Johna Gaya, Georga Wilhelma Pabsta, Bertolta Brechta in Václava Havla v prevodih Lare Simone Taufer, Ervina Fritza in Jaroslava Skrušnýja je priredil režiser Vito Taufer. Navdih za predzadnjo premiero v letošnji sezoni SNG Nova Gorica je našel v delih omenjenih avtorjev in zasnoval lastno besedilno predlogo, ki jo je do končne podobe oblikoval s številnimi soustvarjalci predstave. Izvirne songe je napisal Iztok Mlakar, uglasbil pa jih je Aleksander Pešut - Schatzi.

Govori o naši skorumpirani družbi

Uprizoritev prikazuje spopad moči in ljubezni v mafijskem podzemlju in obenem izrisuje skorumpiranost družbe. “Zgodba govori o našem času. V središču je romantični junak, ki je posledica družbene klime po iluziji. Iskanje identitete moškega je zavito v številka aktualna politična vprašanja,” je o Beraški operi povedal Vito Taufer, ki je v glasbeno komedijo postavil 15 igralcev in tri glasbenike.

Oče, ki mu hčerka odreče pokorščino, spopad dveh rivalov podzemlja in med njima kolebanje varuha javnega reda ter nenazadnje vpletanje še nekdanje (raz)očarane ljubice v ljubezenski trikotnik so bile podrobnosti iz okolja kriminala in prostitucije, ki so bile dramatiku Johnu Gayu v pomoč za izris kompleksne politične satire na račun skorumpiranosti angleške družbe v začetku 18. stoletja. Odločitev za formo parodije italijanske opere, ki je bila takrat tako priljubljena, da so se angleški dramatiki počutili ogrožene, je povzročila, da je bila Beraška opera največkrat izvajano delo v 18. stoletju.

Ženski svet poganja moškega

“Kriminalec je junak in obenem antijunak, predstava pa komedija in satira hkrati. V vsakem trenutku bodo gledalci v njej našli kaj uporabnega in znanega,” je dejala dramaturginja Ana Kržišnik Blažica. Poudarila je, da bo to že tretja različica Beraške opere v novogoriškem gledališču, kjer so jo uprizorili že leta 1985 in 1990.

“Poglavitna ugotovitev ob pripravi te predstave je, da v naši družbi manjka pristna moška energija, ki jo lahko uteleša le polnokrvni človek brez predsodkov, ki zasleduje svojo strast,” je povedal Kristijan Guček, ki v predstavi igra glavno vlogo. “Bistvo je predvsem to, da bi akterji znali prepoznati točko, ko nakradejo dovolj in začnejo pošteno živeti,” pa je bil hudomušen komentar igralca Gojmirja Lešnjaka Gojca.

Da so ženske tiste, ki poganjajo zgodbo v predstavi, sta se strinjali igralki Urška Taufer in Arna Hadžialjević. Pa so zato srečne?

ANA CUKIJATI


Najbolj brano