Kipi s svojo voljo

Ona in On sta te dni zagotovo največkrat fotografirana Pirančana. Veličastni skulpturi s človeškim telesom in ptičjo glavo na zidu pomola stopata druga proti drugi. Nekaj sto metrov stran, sredi cerkvice Marije Zdravja, leži Križani. Vsi trije so dve leti v depoju čakali na svetlobo. Zdaj jo imajo in njihov “oče”, kipar Jakov Brdar je presrečen, da je tako.

Odpri galerijo

PIRAN > Množici, ki se je predsinočnjim ob zatonu sonca vila od pomola proti cerkvici na Punti, ni bilo videti konca. Marsikateri gost restavracij ob obrežju je malce zmedeno pogledoval vrsto mimoidočih, ki je delovala kot neobičajna procesija. In pravzaprav je to res bila. Iz osvetljenega zvonika propadajoče cerkve Marije Zdravja je bilo videti luč in slišati zvonove. To se redko zgodi. Predsinočnjim je bila posebna priložnost.

Mesto si je izbral sam

“Očitno je ta moj Kristus, in jaz z njim, moral trpeti, da je po dveh letih našel prostor, ki mu je namenjen,” je pripomnil kipar Jakov Brdar. Kristusa - takrat sicer pod naslovom Jaz - je tako kot Njega in Njo prvič pokazal pred dvema letoma na razstavi v galeriji TR 3. Par s ptičjima glavama je vmes za nekaj mesecev obiskal še Komižo, Kristus pa je bil ves čas zaprt v depoju. “Zdelo se nam je, da mi določamo, kje točno v cerkvici bo postavljen. Hotel je ležati diagonalno v prostoru, z roko, iztegnjeno proti oltarju. In je točno tam, kjer je hotel biti,”pove mojster, ki svoje skulpture tako intuitivno kot jih postavlja, tudi ustvarja. V simpatično nedoločljivi mešanici resnosti in hudomušnosti večkrat reče, da skulptura modelira njega in on nje. Da ga, ko se ne počuti dobro ali ko je nemiren, še v atelje ne spusti. Andrej Medved, ki je leta 1979 v koprski galeriji Meduza pripravil prvo Brdarjevo razstavo, potem pa še deset njegovih postavitev, pravi, da Brdarjev Križani izjemno delo v svetovni zgodovini umetnosti tega motiva. Skulpturi postavlja ob bok le slikarsko mojstrovino Matthiasa Grünewalda iz začetka 16. stoletja.

Ekspresiven kip, ki ga je Brdar oblikoval s svojo prepoznavno dolgo, utripajočo potezo, po kustosovi oceni združuje več ikonografskih motivov. “Je hkrati Snemanje s križa, Polaganje v grob in (že) Vstajenje. Takšno vrhunsko doživetje Kristusa je v zgodovini umetnosti izjemno redko.”

Brdar v zavetju drevesa ob cerkvici odkima - če bi za Kristusa dobil naročilo, ne bi bil takšen, kakršen je. “Obremenjeval bi se s tem, kako naj naredim roke, kakšne naj bodo nosnice, prsni koš ... Ta kip pa me je vodil. Če sem mu hotel kaj vsiliti, ni dovolil.”

Varuha skrivnosti

“Svojeglava” sta bila tudi Ona in On, ki ju te dni množično fotografirajo turisti z vsega sveta. Kiparja sta precej časa puščala v negotovosti. Najprej se je lotil moške figure, delati jo je začel v času Arabske pomladi: “Ti dogodki so zlezli vame. Želel sem si, da ima figura togo, egipčansko držo, da stopa pokončno z eno nogo naprej, brez vsake gestikulacije. Te imamo že v vsakodnevni politiki dovolj,” je pojasnjeval ob sončnem zahodu, na odprtju piranske razstave. “Ker nisem vedel, kaj hoče skulptura od mene, sem ji namesto glave naredil konstrukcijo kljuna.”

Medved v Njej in Njemu prepoznava sled zgodnje romanske ikonografije, kjer je motiv ptic pogosto upodobljen ob vznožju križanja. Vidi ju kot varuha skrivnosti, čuvarja groba.

Brdarjeva formaviva

“Ko sem te skulpture pred dvema letoma videla na razstavi v ljubljanski galeriji TR 3, sem bila popolnoma očarana,” je med dežjem čestitk in stiskov rok pripovedovala Polona Senčar iz piranske agencije Maona. Z Jakovom Brdarjem že dolgo prijateljujeta in ko ga je lani jeseni povprašala, kje so tisti veličastni kipi, ki so jo tako navdušili, in ji je odvrnil, da so zaprti v depojih, se je rodila zamisel. V mesecih, ki so prihajali, se je oblikovala, podprli so jo tudi na občini, kjer si želijo, da bi se mesto ponašalo s kulturnim turizmom. Kot poudarja pobudnica projekta, pa so jo uresničili tudi s pomočjo in z zanesenjaštvom številnih someščanov, med drugimi župnika Zorka Bajca.

In čeravno navdušenje nad umestitvijo skulptur v javni prostor med Pirančani ni enoglasno, je pobudnikom razstave mogoče uspelo celo več kot zgolj umetniška obogatitev mesta v poletnih mesecih. Z razstavo Ona in On in Križani so soustvarili neke vrste največjo Brdarjevo formavivo ta hip. Kar pet njegovih skulptur stoji na prostem v dveh obalnih mestih: Ikarus v Kopru, v Piranu pred Mestno galerijo pa še Pegaz. Jakov Brdar se veseli, da so se naključja tako seštela: “Mislim, da je vsak od nas na svetu za to, da opravi svojo nalogo. Moj oče je bil mlinar, jaz sem kipar.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---