Kdor se zaveda svoje kulture, ni napadalen do drugih

Bil je že skrajni čas, je marsikdo pomislil na sredini predstavitvi monumentalnega dela Nives Zudič Antonič - obsežne, a pregledne in poučne knjige Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana. Delo, ki ga je Italijanska unija v okviru evropskega strateškega projekta Jezik - Lingua založila v italijanskem in slovenskem jeziku, je pomembno tako za krepitev zavesti o bogati kulturni zgodovini našega prostora kakor tudi za poučevanje mladih, ki o tem komaj kaj vedo.

Antologija, ki je izšla v 700 izvodih v slovenščini in italijanščini, je stala  92.000 evrov iz  projekta Jezik - Lingua, a ker jo financira Evropska unija, ni v prosti prodaji Foto: Maja Pertič Gombač
Antologija, ki je izšla v 700 izvodih v slovenščini in italijanščini, je stala 92.000 evrov iz projekta Jezik - Lingua, a ker jo financira Evropska unija, ni v prosti prodaji Foto: Maja Pertič Gombač

KOPER > Željo, da bi napisala tovrstno antologijo, je dr. Nives Zudič Antonič, sicer profesorica italijanske književnosti na koprski Fakulteti za humanistične študije, gojila od nekdaj: “Kot profesorica italijanske književnosti sem menila, da je zelo pomembno, da naši študentje spoznajo tudi tovrstno literarno resničnost naše regije. Zato sem jim med predavanji vedno skušala predstaviti tudi pomembne osebnosti našega prostora, ki so zaznamovale in pustile oprijemljiv pečat v italijanski književnosti v Italiji, kakršni so bili Pier Paolo Vergerio il Vecchio in Pier Paolo Vergerio il giovane, Gian Rinaldo Carli in drugi.”

Na sredini svečani predstavitvi v dvorani mestnega sveta v Pretorski palači, ki ji je z zanimanjem prisluhnilo veliko več obiskovalcev, kot so pričakovali prireditelji, je pojasnila, da je bila osnovna zamisel sprva precej skromnejša. Ko ji je Italijanska unija predlagala, da bi antologijo pripravila v sklopu projekta Jezik-Lingua, je sprva predvidela drobno knjižica z dvajsetimi najvidnejšimi osebnostmi. Ko se ji je pri delu pridružil še zgodovinar Kristjan Knez, predsednik piranskega Društva za zgodovinske in geografske študije in, naključno, njen nekdanji učenec, ki je prispeval besedila o zgodovini Istre in raziskoval v različnih arhivih, se je načrt zelo razširil in se razvil v obsežno in natančno delo.

Od Monalda do Jurija

Delo je razdeljeno v sedem poglavij, ki si sledijo kronološko: od 13. in 14. stoletja z Monaldom Koprskim, avtorjem številnih nabožnih del in bibličnih komentarjev, do 20. stoletja, Atillia Tamarra, Tina Gavarda in Pier Antonia Quarantottija Gambinija, vse do današnjih ustvarjalcev v italijanskem jeziku, od Isabelle Flego do Aljoše Curaviča in Franca Jurija.

Delo je v primerjavi z različnimi antologijami o italijanski književnosti v Istri in Dalmaciji, v preteklosti izdanih povečini v Italiji, ožje zastavljeno, saj popisuje predvsem italijansko književnost slovenske Istre. Odlikuje ga, kakor je dejala recenzentka Elis Deghenghi Olujić s puljske univerze Juraja Dobrile, tako “zgodovinski okvir”, ki uvaja posamezna poglavja, za kar je poskrbel soavtor Kristjan Knez, kakor izbor in ponatis odlomkov iz literarnih del. Recenzentka je poudarila pomen dela za mlade, ki čeprav so vse bolj mobilni, tudi vse bolj potrebujejo občutek “vkoreninjenosti” v kulturno identiteto, brez katere težko sprejmejo dialog z drugimi: “Kajti le kdor ni gotov in se ne zaveda svoje kulture in kulture svojega območja, je agresiven do drugih kultur.”

Dediščina pripada vsem

“Kulturna dediščina je skupno premoženje, ne zadeva le dela italijanske skupnosti, ki je ostal na zemlji svojih prednikov kljub pretresu po drugi svetovni vojni, zaradi katerega so se pred šestdesetimi leti ti kraji izpraznili. Kajti kultura je univerzalno dobro in pripada vsem, v prvi vrsti tistim, ki jo znajo ceniti in se ji približujejo s spoštovanjem,” je dejal Knez z željo, da bi knjiga, ki je nastajala tri leta, spodbudila bralce, zlasti študente k poglabljanju in dodatnemu raziskovanju nekaterih zgolj načetih tem.

Recenzent Antonio Trampus z beneške Univerze Ca'Foscari je dejal, da je knjiga lahko model za podobne literarne monografije v Italiji, kakršne po njegovem vedenju doslej še niso izšle. Gašper Malej, prevajalec v slovenščino, pa je kot Koprčan priznal, da ga je literarno bogastvo, zajeto v knjigi, presenetilo in si želi, da bi lahko v bodoče izšlo tudi katero od del, predstavljenih z odlomki, v celoti.

Maurizzio Tremul, predsednik Italijanske unije in eden od sodobnih avtorjev, ki jih obravnava antologija, je opozoril, da bi morali v učne načrte na vseh stopnjah vključiti vsebine, povezane s kulturo avtohtone italijanske skupnosti: “Bistveno je, da si prizadevamo za vzgojo za medetično sožitje in promoviramo vrednote večkulturnosti in večjezičnosti.” Antologija je pomemben korak na tej poti.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano