Kako pa to danes delate vi?

Sredi devetdesetih let so se na Goriškem pojavili “neki novi mulci”. Druščina mladih, ki je okrog hodila s tisto značilno mladostniško “jaz pa vem eno več od vas” držo. Med ljudmi se jih je prijelo poimenovanje skejterji, čeprav je bil skejt le eden od členov, ki jih je povezoval. Vezno tkivo je bila glasba, natančneje hardkor, ki je za seboj potegnil spremljevalne sopotnike: naredi sam in straight edge (odpoved alkoholu, drogam in tobaku) filozofijo, vegetarijanstvo ali veganstvo, družbeno politični aktivizem.

“Hardkorovci. Oznaka, ki smo si jo s ponosom pripeli. To ni mogel biti vsak,” z rahlo ironično distanco zapiše Marko Rusjan v knjigi Strah pred svobodo - Hardkor in upor, v kateri opisuje hardkor subkulturo, ki je na Goriškem nedvomno pustila pečat. Čeprav ni bila vedno, tudi zaradi zgoraj opisanega precej radikalnega ekskluzivizma, širše sprejeta.

Imela pa je dodano vrednost - (pro)aktivnost. Entuziazem, trmasto naiven, spremeniti sebe in svet, delovati, ne pasivno čakati na zunanji impulz. Nova Gorica in Ajdovščina sta takrat prvič dobili sceno v polnokrvnem pomenu besede. Vznikali so društvo in fanzin 13. brat, kopica bendov, od Man in the Shadow dalje, vrstili so se koncerti, vzpostavljala so se koncertna prizorišča, odpirali skupni prostori za vaje, nenazadnje - vzplamtel je boj za Mostovno oziroma za alternativno kulturo v Novi Gorici, pri katerem je bila hardkor mladina med bolj dejavnimi.

Rusjan kot neposredni akter (pevec, aktivist, soustanovitelj 13. brata, radijski voditelj, organizator koncertov, borec za pravice živali ...) piše iz prve roke. Knjiga je avtobiografija in hkrati kronika scene, ki jo dopolni še z intervjuji z nekaterimi takratnimi akterji in foto materialom. Scene, ki je ni več, a je bila odskočna deska za mnoge, ki še danes delujejo vsak na svojem področju in črpajo tudi iz takratnega zagona. “Izgubljene iluzije so nujen proces odraščanja, ki lahko pripomore k bolj treznemu delovanju na isti sceni ali pa dezerterstvo in utopitev v vsakdanjem življenju, kjer je cena za večje udobje dolgčas.”

Marko Rusjan: Strah pred svobodo - hardkor in upor, Kulturno umetniški klub 13. brat, Solkan, 2014

Rusjan se ne gre nizanja spominov na neko obdobje, v katerih bi faktografijo precejal skozi nostalgijo ... Vse skupaj zastavi drugače: dogodki, ideje in akterji so tam zato, da jih osmišlja s poglobljeno analizo konteksta, v katerem so se zgodili in delovali, da pogleda onkraj posamičnosti na celoto, v prepletu teorije in prakse jo aktualizira s treznimi komentarji, (samo)kritičnim razmislekom o vlogi posameznika/mladostnika v družbi, o svobodi in verigah, angažiranju kot vodilu ustvarjanja, o potrošništvu, digitalizaciji glasbe, glasbeni industriji, o tem, kako je splet predrugačil način delovanja v muziki. Avtor seveda ponuja subjektiven pogled in ne edine zveličavne resnice, a od bralca terja angažma. Upamo si trditi, da je zadnje, na kar bi pristal, pasivno prikimavanje bralca. Kot bi hotel pod črto povedati: Tako smo takrat to delali mi. Kako pa to danes delate vi?

MITJA MARUSSIG

---