Junak med Julijem do Julianom

Četudi je barvit in navihan in zabaven, mali galski junak sodi med svetovne klasike, zato je novica o novem prevodu njegove prigode vselej kulturni praznik. Pri Graffitu, založbi z izolskim hišnim naslovom, sta sočasno izšla kar dva nova zvezka o najslavnejšem Galcu: Asterix pri Helvecijcih (Astérix chez les Helvètes) in Domovanje bogov (Le Domaine des dieux).

IZOLA > Britanci so v začetku osemdesetih pričeli na programu BBC predvajati slovito televizijsko nanizanko Alo alo, v kateri so komično prikazali upiranje francoskega odporniškega gibanja nacistični Nemčiji, Francozi pa so že debeli dve desetletji poprej podobno in nič manj duhovito konstelacijo vpeljali v zgolj navidez bolj otročji strip.

Galska razprodaja

Leta 1959 sta pisec René Goscinny (1926-1977) in ilustrator Albert Uderzo (1927) v tedniku Pilote na pot pospremila posrečeno dvojico, ki ji je bilo usojeno, da postane ena najprepoznavnejših v svetu: majhnega, bistroumnega in z moč vlivajočim čarobnim napojem oboroženega Asterixa in njegovega velikega, butastega, a silno močnega prijatelja Obelixa, ki mu družbo praviloma dela majhen, a popadljiv kuža, ljubitelj dreves. Ponosna Galca se s svojimi robatimi sovaščani trmasto upirata velikemu rimskemu imperiju, v katerem bralec lahko prepoznava nove in nove okupatorje, takšne in drugačne, pač odvisno od časa in kraja branja.

Ta kakovostni strip je na pragu devetdesetih v slovenščino začel prelivati Aleš Berger in je to mojstrsko počel polno desetletje, danes pa tako stare in še neprevedene kakor novejše zvezke spretno slovenita Kristina Šircelj, tokrat podpisana pod Asterixa pri Helvecijcih, in Mitja Roner, ki je prevedel leto mlajše Domovanje bogov.

V prvi prigodi galska junaka presenetljivo priskočita na pomoč rimskemu uradniku, poštenemu finančnemu preiskovalcu, ki se loti skorumpirane in dekadentne provincialne uprave ter tako tvega glavo. Pot ju popelje v Švico, na svež gorski zrak, kjer komičnim učinkom poleg tradicionalnih besednih iger botruje zlasti oster kontrast med rimsko malomarnostjo in nemarnostjo ter švicarsko čistočo in redoljubjem, da navduševanja nad stopljenim sirom in poigravanja z drugimi stereotipi niti ne omenjamo.

Tudi tokrat so v sličice nevsiljivo vtkani namigi na vse mogoče: orgije, na katerih se čezmerno nažiranje prepleta s sadomazohizmom, so parodija prizorov iz Fellinijevega Satirikona, speča rimska konferenčna palača spominja na dolgočasna zasedanja Združenih narodov, Asterixu in Obelixu pa med potjo voz popravi hecni Galec, v katerem je mogoče prepoznati maskoto nekdanjega francoskega naftnega podjetja Antar; mimogrede, v angleški različici je na tem mestu nastopila Michelinova maskota, beli napihnjeni Bibendum.

Podobnih bodic in bodičk ne manjka niti v Domovanju bogov, prigodi, po kateri so lani posneli odmeven risani film.

Junaka se tokrat zoperstavita samemu Juliju Cezarju, ki namerava izsekati veličasten gozd okoli njune vasice in tam zgraditi moderno rimsko naselje. Tovrsten okupatorjev manever se izkaže za učinkovitejšega od nasilnega vojskovanja, saj se mnogi Galci hitro začno prilagajati mamljivi kupni moči potratnih prišlekov. Pa niti Rimljanom ni lahko, saj se njihovi sužnji in vojaki med gradnjo novega naselja pričnejo zanimati za svoje sindikalne pravice in vztrajajo pri mučnih pogajanjih za izboljšavo delovnih razmer.

Asterix in nadzor nad informacijami

Medtem ko pri nas prebiramo 16. in 17. zvezek Asterixa, v domovini junaškega Galca te dni odštevajo dneve do izida čisto novega, že 36. stripovskega zvezka, ki sta ga družno ustvarila pisec Jean-Yves Ferri in ilustrator Didier Conrad, naslednika pokojnega Goscinnyja in ostarelega Uderzoja, Asterixova vrstnika, kakor on rojena pred 56 leti. Družno sta podpisala že prigodo Asterix pri Piktih, ki je predlani sočasno z izvirnikom izšla tudi v slovenskem prevodu.

V osrčje novega zvezka Le Papyrus de César (Cezarjev papirus) sta postavila aktualno problematiko: nadzor nad informacijami in propagandno vojno. Pri oblikovanju Cezarjevega svetovalca iz sence jima je kot model služil Jacques Séguéla, nekdaj svetovalec francoskega predsednika Mitteranda, Asterix in Obelix pa bosta na pomoč priskočila drznemu novinarju, že na pogled zelo podobnemu ustanovitelju spletne strani WikiLeaksJulianu Assangeu.

ANDRAŽ GOMBAČ

---