Je v srcu isto kakor na obrazu?

Lepa Vida je zadnje dramsko delo Ivana Cankarja, ki so ga v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Nova Gorica na oder postavili v sodelovanju s Prešernovim gledališčem (PG) Kranj in Slovenskim stalnim gledališčem (SSG) Trst. Zgodbo o neizpolnjenem hrepenenju je režiral Miha Nemec.

NOVA GORICA, TRST, KRANJ >Miha Nemec kot režiser in Nejc Valenti kot dramaturg sta že četrtič skupaj zavihala rokave in z igralci SNG Nova Gorica, SSG Trst in PG Kranj na oder postavila dvourno Cankarjevo mojstrovino Lepa Vida, ki je izšla leta 1912.

“Lik Lepe Vide je Cankar vzel iz narodne pesmi o njej in simbolizira narodno dušo. Mi pa smo jo upodobili kot konkretno osebo. Je projekcija želja, ki nas opominja, da moramo biti iskreni do sebe in svojih napak,” je na včerajšnji predstavitvi v Novi Gorici dejal režiser Miha Nemec o novi predstavi, ki bo krstno uprizoritev na novogoriškem velikem odru doživela v četrtek. V Kranju so jo uprizorili že prejšnji teden, tržaški ljubitelji odrske umetnosti pa si jo bodo lahko ogledali prihodnji četrtek.

Delo treh ansamblov je po dveh letih kovanja idej “rodilo” uprizoritev dramskega dela, ki ga je Cankar napisal pred več kot sto leti. “Lepa Vida danes odzvanja enako kot nekoč. Najaktualnejše stvari niso vedno večne, a hrepenenje Lepe Vide ima močno sporočilo v vsakem času uprizoritve,” meni lektor Srečko Fišer. “Četudi je Cankarjevo delo dolgo, smo ga v celoti ohranili in uprizorili brez sprememb,” pa poudarja Laura Brataševec, asistentka lektorja in režiserja. “Ker gre v tem primeru za dramo občutij, je bolj kot izrek misli pomembno to, kar se ob tem čuti,” dodaja.

Miha Nemec pravi, da se premalokrat vprašamo, kaj je v srcu in kaj na obrazu, saj zelo težko sprejemamo oboje: masko in iskrenost. “Želja, da bi Vida prišla spet domov, kjer je vse lepo, je bila zelo močna, a ko pride na cilj, tudi ni zadovoljna, zato še naprej hrepeni. Ukvarjamo se torej s hrepenenjem, ki nikoli ne doseže cilja, s hrepenenjem po odkrivanju duše, s čimer se soočimo s svojo iskrenostjo,” poudarja režiser in dodaja, da se v predstavi jasno izraža tudi odnos, ki ga imajo soigralci do Lepe Vide. “Tak odnos, kot ga imamo do naroda, imamo do sebe.”

Za Majo Nemec, ki igra Lepo Vido, je naslovni lik, simbol slovenskega naroda, predvsem težko ulovljiv. “Spremlja jo veliko monologov, ugank. Je kot senca, ki jo, zlasti kot otroci, težko ujamemo.”

Na odru ji družbo delajo Dušanka Ristić, Blaž Setnikar, Blaž Valič, Matija Rupel, Borut Veselko, Luka Cimprič, Aljoša Ternovšek, Primož Forte ter Alida Bevk, Zvezdana Novaković in Tea Vidmar kot gostje. Za glasbo je poskrbel makedonski trio Foltin, kostume pa je oblikovala Bjanka Adžić Ursulov.

ANA CUKIJATI

---