Jasna vizija, kraška trma in strokovnost

Projekt Zgodbe z zahodne strani, ki je napovedal praznovanja ob skorajšnji dvajsetletnici Glasbenega društva NOVA in petletnici NOVA filharmonije, je vrhunec vseh dosedanjih prizadevanj. Pa bo ta presežek, postavljen v slovenski prestolnici, prepričal tudi lokalne kulturne ustanove, da izvirni programi društva končno dobijo svoje mesto v njihovih rednih ponudbah?

Na odru Cankarjevega doma se je 85-članskemu orkestru 
pridružilo več kot sto mladih iz več glasbenih šol.   Foto: Matic Bajželj
Na odru Cankarjevega doma se je 85-članskemu orkestru pridružilo več kot sto mladih iz več glasbenih šol.  Foto: Matic Bajželj

LJUBLJANA > Če nisi idealist, si ne moreš predstavljati zdravega sveta. Ta optimistični duh je pri ustvarjanju svojih največjih umetnin navdihoval genije, kot so bili Mozart, Sibelius in Liszt. In v današnjem vsesplošnem brezumju k sreči posamezniki še uspešno ustvarjajo kontrapunkt nezdravemu svetu tako, da ga prodorno prepletejo z idealističnimi predstavami.

V Glasbenem društvu NOVA so dve desetletji počasi, a vztrajno gradili tempelj, ki se danes ponaša z bogato vsebino, predvsem pa številnim mladim omogoča čudovite razmere za kreativnost, ki bi se sicer razpršila v njihovem vsakdanu. S spretnim, duhovitim, tudi poučnim prepletanjem resnosti in vedrine, klasičnega in popularnega sta Simon Perčič, dirigent in avtor Zgodbe z zahodne strani, ter Gorazd Božič, predsednik društva in organizator prireditve, ustvarila izvirno, kakovostno primorsko glasbeno zgodbo. Zavestno (ali nezavedno) so ju ob tem vodili modrost, moč in lepota, ki so na velikem odru osrednjega slovenskega hrama kulture širokopotezno razkazovale pisano paleto ustvarjalnih in poustvarjalnih vzgibov številnih mladih s Primorske.

Na njihovo avro pristnosti pa so se suvereno uglasili gostje iz drugih slovenskih krajev in Furlanije - Julijske krajine. Mezzosopranistka Irena Yebuah Tiran je svojo karizmo s članicami in člani NOVA komorne skupine Cellostrike izpovedala v pesmi White Christmas, kot jo je priredil Mozo Pelican, Eva Hren je z ekstravagantnostjo občinstvo očarala v pesmi Santa Baby, ki jo je zanjo in Trobilni kvintet TrobiNOVA priredil Anže Vrabec, Stefania Seculin pa je svojo ljubkost združila s Kvintetom NOVArt v izvedbi All I want for Christmas is you in priredbi Leona Firšta. Trobilni ansambel novaBRASS je že na začetku prireditve z odlično izvedbo skladbe Jazzalogue št. 1 Josepha Turrina napovedal programsko soočanje z najrazličnejšimi glasbenimi žanri. In če sta Uvertura iz Zgodbe z zahod-ne strani Leonarda Bernsteina in 5. stavek iz Simfonije št. 2 Charlesa Ivesa predstavili izvrstno kondicijo skupnega muziciranja NOVA filharmonije v interpretacijah ameriških glasbenih del iz zgodnjega 20. stoletja, se je slednje še nadgradilo v Vodiču po orkestru, op. 34 Benjamina Brittna.

Tu se je mladim, vrhunsko uigranim članom orkestra z iskrivo angažiranim tekstom pridružil Boris Kobal, ki je prireditvi vdihnil ironijo.

V ta primorski praznik, ki je v vsakem detajlu kakovostno predstavljal glasbo, se je vključil še Dolenjec Aleš Plut, arhitekt, ki pa naravnost mojstrsko poustvarja poezijo in glasbo Iztoka Mlakarja. Tako je Mlakarjeva Božična zazvenela v novi zvočni preobleki, tudi s Kvintetom NOVArt in v priredi Barbare Grahor, sicer violistke sestava in NOVA filharmonije.

Da Perčič in Glasbeno društvo NOVA opravljata žlahtno poslanstvo tako z lastno produkcijo kot z različnimi izobraževalnimi programi, torej poslanstvo, ki bi ga v zdravem svetu morale uresničevati poklicne izobraževalne in kulturne ustanove, je še najbolje predstavila zaključna točka, ko se je 85-članskemu orkestru pridružilo več kot sto mladih iz glasbenih šol v Idriji, Cerknici, Postojni, Stični in drugod, tudi iz Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica. Tako so dobili neprecenljivo izkušnjo skupnega poustvarjanja žlahtnih štorij, kot sta Mlakarjevi Vandima in Karlo Špacapan.

Z jasno vizijo, čeprav tudi z izstopajočo kraško trmo in strokovno neizprosnostjo, piše Simon Perčič novo goriško glasbeno zgodbo. Bo dobila ustrezno podporo, da bo lahko še razširila svoja krila, ali pa mu jih bomo, tako kot že večkrat v preteklosti, pristrigli in bo žel uspehe drugje, tako kot to počno profesor Sijavuš Gadžijev, Stojan Kuret, Ambrož Čopi, Igor Coretti - Kuret ...?

TATJANA GREGORIČ, Radio Koper


Najbolj brano