Izšel je ilustriran Avtobus Rose Parks

Založba Sanje je danes, na rojstni dan borke za človekove pravice Rose Parks, predstavila slovenski prevod slikanice Avtobus Rose Parks. Njen avtor Fabrizio Silei je ob ilustracijah Maurizia Quarella predstavil zgodbo gospe, ki na avtobusu ni odstopila sedeža belcu in je s tem spodbudila eno najodmevnejših gibanj za človekove pravice.

LJUBLJANA > Šivilja Rosa Parks se je 1. decembra 1955 v mestu Montgomery v ameriški zvezni državi Alabama uprla zahtevi avtobusnega voznika, naj odstopi sedež belcu. Sledila sta priprtje in sojenje zaradi državljanske nepokorščine, a so jo kasneje proti plačilu globe izpustili.

Njen protest proti rasni segregaciji je prerasel v bojkot avtobusnega prometa. Ta je trajal vse leto, zaradi česar se je transportna družba našla tik pred propadom. Leto dni po njenem uporu pa je vrhovno sodišče vsako rasno razlikovanje razglasilo za nezakonito.

...

Slikanica, ki jo je prevedel Dean Rajčić, popelje temnopoltega starca in njegovega vnuka v muzej Henryja Forda, kjer je razstavljen avtobus, v katerem se je to zgodilo. Dedek, ki je bil navedenega dne zraven, začne vnuku pripovedovati o tem, da so temnopolti imeli svoje šole, svoje lokale, svoja javna stranišča, svoje vzporedno življenje z življenji belcev. Razkrije mu tudi tisti dan, ko je Roso skušal prepričati, naj se presede. Knjiga je dobila več mednarodnih priznanj in nagrad.

Rosa Parks je nekoč z vsem dostojanstvom obsedela in na ta način v resnici vstala, je poudarila urednica Tjaša Koprivec. Pri Sanjah so prepričani, da knjiga nagovarja bralca, naj ne bo samo nemi opazovalec, temveč naj se postavi za tisto, v kar verjame.

Sporočilo knjige je, da ne smemo zamujati, ko imamo priložnost reči ne in povedati resnico. Velikokrat ima to hude posledice, a prav to poganja svet naprej, je ob predstavitvi dejal Ibrahim Nouhoum, ki je pred dobrimi 30 leti prišel v Slovenijo iz Malija. Po njegovem mnenju moramo danes vsi biti Rosa Parks in kot posamezniki reči ne nepravilnostim v svetu.

...

Novinar Sekumady Conde je opozoril na zanimiv paradoks: leta 1955 tisti, ki so pripravljali bojkot, niso imeli ne telefona ne interneta, pa so deloma spremenili miselnost. Danes vse to imamo, a včasih ni mogoče sklicati niti hišnega sveta.

Po njegovih besedah je imperializem - in dandanes je ta pretežno ekonomski - zmeraj možen, če je na drugi strani neodzivnost, če ni nikogar, ki bi stopil v bran izkoriščanim. Poleg tega tisti, ki imajo možnost, da se zoperstavijo določenim nepravičnostim, tega ne storijo, ker se tovrstne stvari vedno dogajajo “nekje daleč stran”, a v resnici se dotikajo vseh nas.

Slovenski Amnesty International, ki je podporno pristopil k sporočilu te slikanice, ima Parksovo po besedah direktorice Nataše Posel za eno od vzornic. Parksova je bila kot tajnica lokalne mreže za rasno enakost politično angažirana in ozaveščena, prav ozaveščanju, izobraževanju in usmerjanju ljudi pa omenjena organizacija posveča veliko svojega dela.

STA

---