Izraznost je pred tehniko

S finalnim koncertom na gradu Dobrovo se je v četrtek zvečer zaključilo 7. mednarodno tekmovanje mladih glasbenikov na strunskih glasbilih. V ponedeljek se na gradu Štanjel že začenja tretja, poslednja etapa tekmovanj, ko bodo pred žirijo stopili mladi na trobilih, pihalih in tolkalih. Trije gradovi so se spremenili v glasbene vadnice, številni mladi glasbeniki so se vse leto pripravljali na trenutek, ko bodo stopili pred žirijo in v nekaj minutah pokazali, kaj znajo.

 Foto: Jernej Skrt
Foto: Jernej Skrt

DOBROVO > V prvem tednu Svirela so na gradu Kromberk tekmovali mladi harmonikarji, v tem tednu so se na Dobrovem pomerili v strunskih glasbilih, prihodnji na Kras prihajajo pihalci, trobilci in tolkalci, skupaj je 660 prijavljenih glasbenikov iz 20 držav. Letos Svirel prvič osvaja Goriška brda, gostijo jih na gradu Dobrovo. Udeleženci in organizatorji so nad gostoljubjem navdušeni.

Tekmovanja so izziv

Tekmovanja so za učenca in tudi učitelja velik izziv. Navadno jih predvidijo že na začetku šolskega leta; nekateri za izzive izberejo koncerte, drugi tekmovanja. Ko ima učenec določene izzive, intenzivneje dela čez leto,” pravi Simon Perčič, umetniški vodja Svirela in zavoda Upol, ki vse skupaj organizira. Svirel se od drugih tekmovanj razlikuje po tem, da je odprtega tipa, program je prost, kot zatrjuje Perčič, so ravno zato učitelji še bolj odgovorni, da izberejo učencu primerne skladbe. “Želimo stimulirati drugačnost, izraznost, posebnost v vsakem glasbeniku,” o prioritetah pove Perčič, ki je tudi sam del mlade organizacijske ekipe. Temu primerno izbirajo žirante, navadno mlajše, a med njimi so vsi koncertanti in večinoma priznani pedagogi. Ima pa Svirel še eno posebnost. “Naše tekmovanje vsebuje tudi orkestrske parte, saj dajemo poudarek na orkestralna glasbila. To je navadno tudi del avdicije, če želiš dobiti službo v orkestru,” pravi Perčič, sicer dirigent Nove filharmonije.

Glede izbora instrumentov pravi, da nočejo biti diskriminatorni, zato so v tekmovalni del vključili širok diapazon glasbil, tudi t. i. ljudske instrumente, kot so diatonična harmonika, citre in mandolina, ki so jih pred leti uvedli v glasbeno šolstvo. Največ učencev se je, kot nam je povedal producent Gorazd Božič, prijavilo za flavto.

Nam zna govoriti z glasbo?

Ko je pred nami otrok ali študent, ocenjujemo veliko stvari; na kakšen način se predstavi, kakšen je zvok, tempo, artikulacija, kakšen je nastop v celoti,” o ocenjevanju pove član žirije Marco Tamayo, mednarodno uveljavljen kubanski kitarist z avstrijskim državljanstvom. O slovenskih mladih kitaristih pove, da so bolj ali manj na isti ravni, ugotavlja pa, da igrajo, začuda, brez nohtov. “To povzroča problem z 'legatom', več pozornosti bi morali dati na kvaliteto zvoka in resonanco.Tudi sam sem kot mlad kitarist imel podobne probleme,” pravi Marco, ki je kitaro vzel v roke že pri treh letih. Na vprašanje, kaj svetuje mladim glasbenikom, pravi, naj bodo pozorni na izbiro pravega repertoarja, ki bo instrumentu dal prave razsežnosti.

Tudi žirantka, harfistka Nicoletta Sanzin iz Vidma je nad nivojem tekmovalcev navdušena. “Muzikalno in tehnično so dobro pripravljeni, težko se je bilo odločati za najboljše,” pravi in poudari, da ima harfa v Sloveniji dobro tradicijo, sama je kot harfistka namreč delala v Slovenski filharmoniji. Pri ocenjevanju ji je zelo pomemben vtis osebnosti, pomembno je, kako razumejo glasbo in kako jo podajajo, šele nato pride na vrsto tehnika. “Ne maram ocenjevati le tehnike, igranja po notah, zanima me glasbena osebnost in ne le instrumentalist. Pomembno je tudi, kako znajo videti in razumeti glasbene stile,” pravi Sanzinova, ki nadarjenega glasbenika prepozna že, ko zaigra prvo noto. In kaj je tisto, kar mora pokazati harfist ali harfistka, da pride instrument do sebi lastnega izraza? “Ton mora biti poln, čist, lepo uravnotežen z obema rokama, pedali morajo biti neslišni.

Martin Mallaun, avstrijski citrar in botanik ter glasbeni pedagog je glasbeno raven tekmovalcev opisal kot visoko, posebej je pohvalil mlade harfiste in citrarje. “Vidim razliko v različnih sistemih poučevanja. Avstrijska šola posveti manj časa poučevanju instrumenta kot slovenska in to se sliši, razlika je očitna,” pravi. Pri ocenjevanju mu največ pomeni izraznost. “Ali nam z glasbo zna govoriti? To je pomembneje kot tehnika sama,” je prepričan.

Vsak od članov žirije je tudi glasbeni pedagog, tako da lahko prepozna elemente, ki jih lahko osvoji enajstletnik, štirinajstletnik ali sedemnajstletnik. Tekmovalci imajo prav v dneh tekmovanja tudi možnost za dodatno specialistično izobraževanje na individualnih lekcijah pri članih žirije, na tako imenovanih mojstrskih tečajih.

Zmagovalca v skupini solo sta (na fotografiji) pri godalih violončelist Sebastian Bertoncelj (Slovenija) in pri brenkalih harfistka Irene Pauletto (Italija).
Zmagovalec v komorni skupini discipline godala in brenkala je skupina Trikolon (Avstrija), ki jo sestavljajo Verena Nothegger - violina, Doris Lindner - klavir in Stefanie Huber - violončelo. Posebni nagradi je prejela violinistka Nika Toškan (Slovenija) in sicer za mesto substituta v orkestru Slovenske filharmonije ter za solo nastop s Simfoničnim orkestrom Domžale-Kamnik.

Poleg tekmovanja glasbena manifestacija Svirel vsebuje tudi festivalski del, kar 420 glasbenikov muzicira na 21 koncertih na različnih lokacijah, v Vipavski dolini, na Krasu, Brkinih, v Goriških brdih in v zamejstvu. Koncertirajo lokalne glasbene skupine, žiranti, na treh finalnih koncertih pa se pokažejo najbolje ocenjeni tekmovalci in posebni gostje. Do konca tako ostane še nekaj koncertov, finalni koncert trobil, pihal in tolkal bo 12. aprila v Kulturnem centru Lojzeta Bratuža v Gorici.

KLAVDIJA FIGELJ


Najbolj brano