Izmišljije z drobci resničnosti

Zeleni fotelj ni le predmet sredi otroške sobe, ki v spomin prikliče očeta glavne junakinje, je tudi naslov proznega prvenca mlade novogoriške pisateljice Anje Mugerli, ki je naslov dobil po najdaljši pripovedi iz zbirke trinajstih kratkih zgodb. Izšle so aprila pri založbi Litera, avtorica pa že snuje prvi roman.

NOVA GORICA > Kratke zgodbe so navadno tisti literarni žanr, v katerem se najprej preizkusijo novopečeni pisci. Tudi pri 31-letni Anji Mugerli ni bilo nič drugače. “Branje romanov domačih in tujih avtorjev je tisto, kar je skupno vsem članom v moji družini,” pripoveduje Novogoričanka. “Od vedno je to naša skupna točka, ki smo ji še zvesti, in tako sem si ustvarila tudi bogat besedni zaklad,” dodaja. Tega so seveda opazile že učiteljice slovenščine v osnovni in srednji šoli. Anjini spisi in eseji so jih namreč vedno znova puščali odprtih ust.

“Želja po pisanju me je ves čas spremljala, jaz pa je nisem zavirala. Vedno sem bila spretna z besedami, leta 2010 pa sem začela pisati kratke zgodbe,” se spominja.

Objavila jih je v različnih slovenskih literarnih revijah, kot so Apokalipsa, Mentor, Mladika, Sodobnost, Literatura in Dialogi. “Ko se jih je nabralo dovolj, sem stopila v stik z domačimi založbami. Odziv ni bil ravno rožnat, a nepričakovano se je zgodil preobrat, ki je bil povod za izdajo moje zbirke,” navdušeno pripomni. Urednik mariborske založbe Litera Orlando Uršič, ki je prebral njeno objavljeno zgodbo, jo je poklical in ji povedal, da si želi prebrati še kakšno. “Rekla sem mu, naj bolje pogleda prejeto pošto, saj sem tudi na založbo Litera poslala svoja dela in izrazila željo po sodelovanju,” se nasmeji. “Tako se je začelo, in po enajstih mesecih priprav je aprila končno izšel Zeleni fotelj.”

Naslovna zgodba je najdaljša in slikovito v našo sobo prikliče zeleni fotelj, ostalih 12 zgodb pa v sebi nosi delček življenja junakov ali junakinj različnih starosti in poklicev, ki bijejo lastni notranji boj. Avtorica, sicer diplomirana slovenistka ter magistrica uprizoritvenih študij in kreativnega pisanja, seveda za vsakega od njih na koncu poišče ustrezno rešitev. Realistične pripovedi bralcu naslikajo dogajanje prav pred očmi, da jih lahko podoživi ali se “pomeša” med nastopajoče.

“Navdih do mene pripluje iz različnih smeri. Določeni drobci izhajajo iz mojega življenja, sicer pa to niso avtobiografske zgodbe. Ponekod so pripovedi drugih, ki jih kdaj ujameš na uho. Predvsem pa so plod moje domišljije,” poudarja Anja, ki je svoj prozni prvenec že predstavila v Ljubljani, Krškem, Novi Gorici in prejšnji teden v okviru Ubesedovanj JSKD še v Šempetru pri Gorici. Njena prva bralka je vedno sestra Maruša Mugerli Lavrenčič, ki je z literarnimi zgodbami poklicno povezana kot prevajalka.

Anja v tem času že snuje ideje za svoj prvi roman, obenem pa ostaja zvesta spoznavanju zgodb drugih avtorjev. Med tujini pisci ji je v zadnjem času najljubši Colum McCann, ki jo je prepričal z romanom Transatlantik, od domačih pa jo je navdušil roman Kameno semeVeronike Simoniti.

ANA CUKIJATI

---