Izleti v sosedovo Istro
Kultura
07. 07. 2015, 06.00
, posodobljeno: 01. 11. 2017, 10.09
Ploden evropski projekt čezmejnega sodelovanja Jezik/Lingua so v prepolnem preddverju koprske osrednje knjižnice pred dnevi uradno sklenili s predstavitvijo štirih poslovenjenih temeljnih knjig italijanske književnosti v Istri.
Alessandro Damiani (levo), sin istoimenskega književnika z Reke, je zbrane pozdravil v očetovem
imenu. Ob njem (z leve) Maurizio Tremul, Jasna Čebron, Elis Deghenghi Olujić in Gašper Malej. Foto: Andraž Gombač
KOPER
>
Knjige so izšle v zbirki Immaginaria Terra/Imaginarna dežela, ki jo v sklopu projekta Jezik/Lingua izdaja Italijanska unija, vendar prav zaradi evropske podpore niso v prosti prodaji.
Puljska pisateljica Nelida Milani (1939) med slovenske bralce zdaj stopa z zbirko Vojne zgodbe (Racconti di guerra) v prevodu Alenke Jovanovski, pesnik iz Rovinja Ligio Zanini (1927-1993) z velikim razvojnim romanom Martin Muma v prevodu Uršule Lipovec Čebron in Gašperja Maleja, književnik iz Vodnjana Mario Schiavato (1931) z majhnim in velikim otrokom namenjeno fantastično zgodbo Mini in Maxi (Mini e Maxi) v prevodu Andreje Kalc, reški novinar in pisec Alessandro Damiani (1928) pa z antologijsko pesniško zbirko Slepiti videze življenja (Illudere parvenze di vita) v Malejevem prevodu.
“Te knjige so štirje temeljni kamni italijanske književnosti v Istri,” je poudarila slavistka Jasna Čebron. Slovenski bralec se bo s pomembnimi deli še pobliže seznanil s pomočjo poglobljenih uvodnih študij, ki jih je vse po vrsti napisala prof. dr. Elis Deghenghi Olujić.
Zaninijev roman Martin Muma, leta 1990 prvič objavljen v reviji La Battana, je pričevanje Istrana, ki je preživel Goli otok. “Nikoli ne bom pozabila, koliko poguma je premogel Maurizio Tremul, da je roman objavil v času, ko o njem ni hotel nihče slišati in ko se v šoli še niso učili o Golem otoku,” je ne koprski predstavitvi zbranim dejala pisateljeva hči, radijska novinarka Biancastella Zanini, med drugim tudi eden od likov v očetovem romanu.
Zaslužnim se je zahvalil še Alessandro Damiani, sin istoimenskega pesnika: “Pesmi, ki jih oče piše zadnja leta, niso ravno pesimistične, so pa nekako zaključne, zato je tudi njegov pozdrav, ki vam ga prinašam, na svoj način poslednji.” Pesnik je v zadnjem mesecu s sinovo pomočjo napisal 70-stranski filozofski esej. “Oče zaradi težav z vidom že desetletje ne more ne pisati ne brati,” je poročal sin. “Je suženj televizije, ki pa ji lahko le prisluhne.” ANDRAŽ GOMBAČ