Ismenin monolog drevi premierno v SNG Trst

Sestra slovite Antigone ter hči Ojdipa in Jokaste je po treh tisočletjih naposled spregovorila! Tako v Slovenskem stalnem gledališču Trst oznanjajo drevišnjo premiero monodrame Ismena, njena sestra sodobne nizozemske dramatičarke Lot Vekemans v režiji Igorja Pisona.

TRST > “Umetniški vodja Eduard Miler mi je dovolil, da si izberem tekst, ki bo primeren za rdečo nit nove sezone, ki bo torej ustrezal luščenju čebule kot metafori za človekovo iskanje lastnega jaza,” pojasnjuje Milerjev pomočnik Igor Pison. “V berlinskem Deutsches Theatru sem zasledil predstavo Ismene, Schwester von v režiji Stephana Kimmiga. Odlično, sem si rekel, saj me je že na akademiji zanimala antika, a sem kot režiser imel težave pri ukvarjanju s teksti iz tega obdobja. Če uprizarjaš Sofokla, na primer, se pojavi vprašanje, kako na oder postaviti zbor in še vrsta drugih dilem.”

Raje kakor da bi bil nasilen do stare predloge, gre Pison v predelavo mita, napravi nekaj novega ... ali pa preprosto seže po delih avtorjev, ki so to že storili. Takšna sta tudi Lot Vekemans ali pa drug avtor, ki bi ga bilo po režiserjevem prepričanju prav tako vredno predstaviti občinstvu, Belgijec Tom Lanoye, med drugim avtor dram Mamma Medea in Atropa.

V osrčju Ismene je naslovni lik, ki je v antičnem teatru bolj ali manj molčal ali drugim likom služil z iztočnicami, sam pa ostajal v senci. “Fascinantno se mi zdi, kako je Lot Vekemans to predelala,” pravi Pison. “V drami Ismena pravi, da je bila taka drža njena izbira. Ni hotela biti v prvi vrsti. Pravi, da ona ni bila sposobna pokopati lastnega brata, Antigona pa. Torej prizna svojo napako. Tako igra pridobi samoironijo, ki me je najprej pritegnila. Zanimivo mi je tudi, da imamo pred seboj nekoga, ki je že tri tisoč let mrtev in pozabljen, zdaj pa v monologu raziskuje in preizprašuje sebe.”

Tritisočletno Ismeno bo upodobila Nikla Petruška Panizon. “Resda je stara tri tisoč let, a je to v svoji antičnosti obenem najbolj sodobna, moderna stvar, ki jo lahko postaviš na oder,” je prepričana igralka. “Saj veste, kako obstojimo pred staro sliko in vzdihnemo, da je na njej upodobljeno vse. No, enako je tu. Avtoričina predelava mita je zelo ostra, zelo dobro narejena, pametno, globoko in iz svežega zornega kota. Sprašuje se, ali smo junaki ali strahopetci. Smo oboje! Ismena je hotela normalno življenje, noče se valjati v zlatu in stanovati v palačah, obenem pa bi verjetno koprnela prav po tem, če bi se rodila v revni družini. To smo mi, ki zmeraj koprnimo po tistem, česar nimamo. Ko lupimo svojo čebulo in se prebijamo vase, morda na koncu res najdemo praznino, s čimer se je ukvarjala prejšnja uprizoritev našega teatra Peer Gynt, a mislim, da je tam notri, globoko v nas, še veliko nečesa dragocenega.”

Ismeno, njeno sestro bodo uprizarjali v klubskem prostoru v četrtem nadstropju gledališke hiše, predstave pa bodo opremljene z italijanskimi nad-napisi.

ANDRAŽ GOMBAČ

---