“Igralce narediš takšne, kakršne želiš”

Galerija Loža bo vse do konca novembra Kabinet lutk in avtomatov. Tako je naslovljena postavitev, na kateri gledalec vstopi v svet Silvana Omerzuja, oblikovalca lutk, tehnologa, režiserja, dramaturga, scenografa in knjižnega ilustratorja.

KOPER > Lutke oživijo z animacijo, doma so na odru in zato se v galerijskih prostorih ne znajdejo prav pogosto. Silvan Omerzu, eden najprepoznavnejših slovenskih lutkarjev, pa jih rad postavi v galerijski prostor. Kajti tudi tam so žive. “Ko lutko pogledaš, takoj vidiš in začutiš njeno živo gibljivost. Tudi če samo stoji ali sedi, v njej tiči potencial. In animacijo lahko sproži že zgolj sprememba svetlobe, žarek sonca ali nenadejana senca, ki pade na lutko,” meni Omerzu. Zanj velja, da ustvarja gledališče, ki je obenem arhaično in moderno, pa tudi zaznamovano z močno likovno podobo. Ta je pravzaprav njihova srž, saj bistveno vpliva na režijo in dramaturgijo.

V galeriji Loža so na ogled lutke, ki jih je v minulih letih ustvaril za gledališke predstave, namenjene odraslim. Med njimi so Hiša Marije pomočnice, Prepovedane ljubezni, Svetnik Krespel, Krobat ter prostorski galerijski instalaciji Omizja in Solze. Kot je povedal v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo, je najprej slikal in se predvsem posvečal ilustraciji, a zanimalo ga je še vse kaj drugega. In začel je delati neke vrste gibljive slike, napol avtomate: “Lutke so sijajne, saj ti omogočajo, da narediš neko arhitekturo, ki je sicer ne bi mogel. Igralce narediš takšne, kakršne želiš.”

Razkrita tehnologija

V svoje predstave rad vključuje lutko - avtomat. A ne zato, ker bi se rad znebil animatorjev, ampak ker dajo predstavi poseben pospešek. In zato tudi rad lutke postavlja v galerijske prostore, ti namreč lutki lahko dajo dodatno scenografijo ter - pospešek. Pri oblikovanju lutk Omerzu, ki je najprej doštudiral na ljubljanski Pedagoški fakulteti in se nato izpopolnjeval na Češkem, uporablja tradicionalne materiale. Lutke naredi iz papirja in lesa, včasih uporabi tudi stiropor. In čeprav je večina starih lutkarskih mojstrov tehnologijo skrbno skrivala, jo Omerzu z veseljem razkriva: “Privlači me, da vidimo, kako kaj deluje. Iz otroštva se spomnim mehanskega ptiča v izložbi, ki je pomakal kljun v vodo. Zelo me je navdušil, da sem stal tam in ga gledal ter začel razmišljati, kaj nas poganja. Tehnologijo, ki se jo je vedno poskušalo skriti, poudarjam. Ta pomagala izkoristim kot likovnik. Če lutke razstavim, mi tehnična pomagala omogočajo, da se začuti gib, kot bi si ga ustvarili v glavi. To sem včasih preizkusil tudi v gledališču, ko gledalci mislijo, da se nekaj dogaja, a se v resnici ne, ampak se denimo samo spremeni svetloba.”

Razstavo Kabinet lutk in avtomatov spremlja vrsta dogodkov. Danes ob 18. uri bo na Fakulteti za humanistične študije o Omerzujevi ustvarjalnosti predaval dr. Blaž Lukan.

Lutke za odrasle

Uvedel je številne novosti, v prvi vrsti izrazito likovnost predstav, pa tudi preprosto, a ekspresivno osebno poetiko. Med novostmi, ki jih je prinesel v slovenski prostor, so tudi lutkovne predstave za odrasle. Posveča se jim približno 25 let, odkar sta z Janom Zakonjškom ustanovila Gledališče Konj.

Sprehod po koprski razstavi, kjer gledalec lahko vidi lutke čisto od blizu, razkrije še eno posebnost Omerzujevega ustvarjanja. Lutke so si podobne le na prvi pogled, razlikujejo pa se v podrobnostih. Avtor še pojasnjuje, da pri lutkah niso tako pomembni psihološki značaji, ampak tipi: “Izogibam pa se, da bi recimo slikarja označevala baretka. Včasih lutke res naredim zelo podobne in pustim animaciji, da vnese razliko, da ni vse že takoj povedano. Poleg tega gre za tip predstav s skupinskimi prizori, ki bolje delujejo, če so si lutke podobne.”

MAKSIMILJANA IPAVEC

---