Idrija se poklanja Pasoliniju

Občina Idrija, ki že vrsto let ohranja spomin na vsestranskega Pier Paola Pasolinija, je v soboto s priložnostne slovesnosti poslala v svet razglednico Idrija - poklon Pasoliniju ob 40. obletnici umetnikove smrti. Oblikovala jo je diplomantka arhitekture Katja Martinčič.

IDRIJA > 2. novembra se je svet spomnil 40. obletnice okrutne smrti komaj 53-letnega filmskega ustvarjalca, pisatelja, pesnika, neustavljivega kritika kapitalizma in ideologij, Furlana Pier Paola Pasolinija. Idrija, kjer je kot sin italijanskega vojaka preživel deveto in deseto leto otroštva, se mu je minuli teden poklonila s spominsko razglednico.

Razglednica - pripoved o umetniku

Razglednico Idrija - poklon Pasoliniju je absolventka na akademiji za arhitekturo, Dolenjka Katja Martinčič oblikovala na osnovi lastnega doživetja avtorjeve široke ustvarjalnosti. Pri tem so ji bila v pomoč tudi gradiva, ki so jih o Pasolinijevi dobi v Idriji zbrali na pobudo profesorja Tomaža Pavšiča, in so del filmskih pripovedi, ki so jih o umetniku posneli naši in tuji ustvarjalci.

“Pasolini na razglednici zavzema bojno pozicijo iz filma Dekameron, obveza na glavi pa je nežna idrijska čipka. Sence na obrazu so mladostne, linijska risba v ospredju iz poznejših let. Črtasta majica - zapor, pregon, beg ... Na levi teče Idrijca, na desni Tilment, reki njegovega otroštva. Bele in črne vezi ter ptice pojejo o selitvah, premikih, ki niso samo fizični, ampak tudi čustveni, umetniški miselni ...” je izsek iz opisa razglednice, ki ga je Martinčičeva prelila v risbo. Rdečemu ozadju (simbol boja, krvi in ljubezni, ki so prepletale Pasolinijevo življenje), je dodana še idrijska smrtna ura (z njo so preverjali, ali so se vsi rudarji vrnili iz podzemlja), kot koledar prelomnih dogodkov v umetnikovem življenju.

Pasolinijevo idrijsko otroštvo

O Pasoliniju, njegovi zahtevni in večplastni naravi in delu je spregovoril Tomaž Pavšič, z ožjim odborom tudi pobudnik idrijskih spominjanj na velikega moža italijanske kulture. Prepričan je, da je otroško obdobje, v katerem je, kot so pričali njegovi sošolci, zavestno malomarno zapisoval Idrijčane, ki niso hoteli govoriti italijansko, dodobra zaznamovalo njegovo poznejše delo. Pred leti je zato prevedel tudi Pasolinijevo tenkočutno pesem, v kateri se je kot 19-letni pesnik spomnil Idrijce in njenih bregov.

Odkrito je spregovoril o oporekanjih tovrstnim spominjanjem bodisi zaradi Pasolinijeve kontroverzne osebnosti, nerazumevanja njegovih filmov bodisi drugih razlogov, ki jih je vedno znova uspešno odvračal. “Zadovoljen sem, ker se Slovenci z zanimanjem in s spoštovanjem spominjamo Pasolinija. Njegovemu najboljšemu poznavalcu, slovenskemu akademiku in pesniku Cirilu Zlobcu, smo tudi v Idriji hvaležni za pomoč pri naših spominskih dogodkih. Ohraniti jih moramo tudi v bodoče,” je poudaril Pavšič.

Da jih bodo, je zagotovil tudi župan Bojan Sever, ki je za občino založil razglednico, pred leti pa podprl odkritje spominske plošče Pasoliniju na občinski stavbi. V njej je namreč družina Pasolini živela. Prav plošča je privedla do sodelovanja s Pasolinijevo rodno Casarso in tamkajšnjim Pasolinijevim centrom in Sever je tokrat napovedal verjetno pobratenje.

Razglednica je opremljena z grboma obeh občin - Merkurjem in stiskom dveh rok. “Morda prav stisk roke s casarškega grba označuje naše spominsko srečanje, ki ob Pasoliniju širi razumevanje in prijateljstvo med ljudmi,“ je zaključil Tomaž Pavšič.

SAŠA DRAGOŠ

---