Hlapci, še vedno smo hlapci!

Hlapce so zaradi njihove politične nekorektnosti in nesprejemljivosti tako za levi kakor za desni politični tabor prvič uprizorili šele deset let po njihovem nastanku. Leta 1919 je praizvedbo gostil Trst. Od takrat se je izraz hlapec med Slovenci domala prekomerno udomačil, Cankarjevo besedilo pa je še boleče aktualno. To dokazuje tudi nova uprizoritev v SSG Trst v režiji Sebastijana Horvata, z velikim Radkom Poličem v vlogi Jermana.

TRST > Prav izbira Radka Poliča - Raca za vlogo Jermana, ki jo je pred 35 leti že igral v Drami v režiji Mileta Koruna, vzbuja največ pozornosti, saj naj bi si Cankar zamislil lik mladega učitelja, polnega idealov, kakršnega pa igra Romeo Grebenšek. “V predstavi gledamo transformacijo starega Jermana, stare driske, nekoga, ki ne verjame v nič. In v nekem trenutku se pojavi mladi Jerman, ki še verjame, upa, in na podlagi določenih besed, slik, akcij se začne stari Jerman ponovno spreminjati v mladega. Ideja je, da ne glede na starost ne moreš nikoli vreči puške v koruzo. Modrost, zrelost, izkušnje, niso nekaj, kar bi nam dajalo legitimiteto, da bi se umaknili in rekli: Zdaj pa dajte vi!” zatrjuje režiser Sebastijan Horvat, ki je začel Cankarjeve drame sistematično režirati pred sedmimi leti.

“Hlapci so izjemno aktualni, saj so metafora za ljudi, ki vedo, kaj bi morali storiti, kako se odzvati, a tega ne storijo, ker ne verjamejo, da je mogoče karkoli spremeniti. In to je naš čas: vemo, da je neoliberalistični sistem zgrešen, da moramo nekaj spremeniti, a nihče nič ne ukrene. Vsak misli, da bi to moral storiti kdo drug. In tako se resnično obnašamo kot hlapci, ki ubogajo sistem,” pravi Horvat, ki mu pritrjuje tudi Rac. “Živimo v zelo čudnih časih in Cankar je pred stotimi leti napisal nekaj, kar se absolutno nič ni spremenilo. Ne zgolj Slovencem, tudi drugim ljudem po svetu govori Cankar: dokler bo hlapec ostal hlapec, se ne bo nič spremenilo.” Predstava se je po njegovih besedah rojevala v mukah, Cankarjevo delo je zgolj iztočnica, veliko besedila so dopisali, zaradi česar znameniti igralec pričakuje veliko prahu v medijih. Prav v tistih, osrednjih slovenskih medijih, ki jih ni bilo na tržaški novinarski konferenci, in do katerih je izjemno kritičen. In razočaran, saj je prepričan, da je uprizoritev Hlapcev na kateremkoli odru zelo velik dogodek, v Trstu, kjer so bili leto po Cankarjevi smrti uprizorjeni prvič, pa še posebej. “Predstava ponuja ta trenutek v razmislek, kje smo in zakaj smo še zmeraj Hlapci. Najdimo končno alternativo in izbrišimo to besedo ter misel iz našega jezika!” poziva Polič.

“Raziskoval sem, a nisem našel naroda, ki bi tako pogosto kot Slovenci v vsakodnevnem splošnem, v intimnem in v političnem diskurzu uporabljal besedo hlapci,” pravi umetniški vodja SSG Eduard Miler, ki je ugotovil, da je beseda tudi neprevedljiva.

Veliko besedila je sam prispeval, v dvorani pa je imel večkrat občutek, da je bil prisoten tudi Cankar, ki je ustvarjalcem prikimaval. Enega najkorenitejših posegov je doživel prav konec, ki je drugačen in nad katerim je Rac navdušen.

Sebastijan Horvat ob tem pojasnjuje, da njegov avtorski pristop izhaja vedno iz velike ljubezni in spoštovanja do Cankarja: “Cankar je ključen, ključen, ključen avtor, ki pa ga je treba v gledališču vedno znova prebrati in ne dojemati kot muzej.”

Pol ure pred vsako predstavo bodo gledalci lahko prisluhnili uvodni predstavitvi uprizoritve in besedila, ki jo je pripravila Irena Urbič.

Predstava je plod mednarodne ekipe ustvarjalcev: srbski dramaturg Milan Marković Matis je poskrbel tudi za priredbo besedila, scenografija je delo uveljavljenega Jürgena Kirnerja, kostumografinja je Belinda Radulović, glasbo pa podpisuje Drago Ivanuša. V Hlapcih igrajo mladi Jure Kopušar v vlogi župnika, Nikla Petruška Panizon kot Lojzka, Kalander je Primož Forte in drugi.

MAJA PERTIČ GOMBAČ

---