Grob čas, surov gib

Nevarna razmerja, roman, ki ga je Pierre Choderlos de Laclos (1741-1803) napisal sedem let pred francosko revolucijo, sta koreografa Valentina Turcu in Leo Mujić prebrala kot izjemno aktualno delo. In ga prelila v gib. Neobaročni balet, ki je lani nastal v sodelovanju mariborske baletne hiše, Ljubljana Festivala in Dubrovniških letnih iger, bo nocoj ob 21.30 na oder portoroškega Avditorija pripeljal Primorski poletni festival.

   Foto: Dubrovačke Ljetne Igre
Foto: Dubrovačke Ljetne Igre

Roman v pismih, v katerem je vojaški oficir iz Amiensa mojstrsko izrisal psihološko natančen portret sprijene, cinične in dekadentne francoske aristokracije, je prah dvigoval že ob nastanku.

“Neobaročni, fuj čas”

Valentina Turcu je prepričana, da je zgodba o intrigah, ki jih markiza de Merteuil spleta z vikontom Valmontom, ker se želi maščevati svojemu ljubimcu, pri tem pa se ne ozira na to, ali spotoma uniči kakšno življenje, še kako današnja: “Živimo v neobaročnem, dekadentnem, fuj času. V kruti in neusmiljeni dobi, ki se v sli po 'imeti' neusmiljeno poigrava s človekom. Ne vem, ali je bilo hlepenje po posedovanju nekoga ali nečesa, pa naj to stane, kolikor hoče, kdaj v zgodovini prignano do take skrajnosti.”

V glavnih vlogah bodo nastopili Anton Bogov (Vikont de Valmont), Jelena Lečić (Markiza de Merteuil), Catarina de Meneses (Madame de Tourvel), Matjaž Marin (Vitez Danceny), Tijuana KrižmanHudernik (Cécile de Volanges), Sergiu Moga (Gercourt), Tanja Baronik (Madame de Volanges), Sytze Jan Luske (Azolan) in Olesja Hartman (Emilie). Kostumograf je Alan Hranitelj, scenograf pa Ivan Kirinčić.

De Laclosovo delo je doživelo številne priredbe; leta 1985 ga je v dramsko formo prelil Christopher Hampton, tri leta kasneje je Stephen Frears posnel najslavnejšo filmsko različico romana, v kateri sta blestela Glenn Close v vlogi markize in John Malkovich kot Valmont. Motiv za svojo dramo Kvartet pa je v De Laclosovem romanu našel tudi Heiner Müller.

Valentina Turcu je z Leom Mujićem de Laclosa “prevedla” v gib. A balet ni govorica, ki bi se dobro znašla v dokumentarnosti in aktualiziranju, zato je bila naloga še zahtevnejša. “Balet je arhaičen. Njegova estetika ni takšna, da bi v gledalca lahko vstopila strastno, močno, življenjsko in meseno,” je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila koreografinja. Prav zato sta z Mujićem iskala drugačen gib: “Baletna estetika je velikokrat sama sebi namen, mi pa živimo v času, ko moramo spregovoriti. Zato sva se odločila, da bova rušila okvirje in da bo gib surov. In grob.”

Glasba baročnih in današnjih mojstrov

Neobaročni balet Nevarna razmerja, ki so ga premierno uprizorili lani na Dubrovniških letnih igrah, sprašuje, ali smo res pristali na to, da smo ujetniki ambicij, statusnih simbolov, ali sprejemamo režim razvrata, hinavščine in pogoltnosti.

Valentina Turcu se je odločila, da ga podloži z glasbo baročnih mojstrov, Händlu, Bachu, Vivaldiju in Vitaliju pa je dodala dela sodobnih skladateljev, “postmodernega etno-simfonika” Karla Jenkinsa in “indie-minimalista” Maxa Richterja. “Pri avtorskem izboru glasbe sem iskala mejo, ki bo na eni strani dala dovolj baroka, po drugi strani pa bo dovolila, da ga lahko prebije še drugačen, današnji glasbeni jezik.” MAKSIMILJANA IPAVEC


Najbolj brano