Godba na 360 stopinj

Godbeno društvo Prosek je letos dopolnilo 110 let. Jubilej praznujejo že več tednov. Nazadnje, v nedeljo, so k praznovanju povabili vse zamejske godbe. Na Prosek so prišli godbeniki in godci iz Doberdoba, Nabrežine, Ricmanj, Saleža in Trebč.

PROSEK > In kaj proseško godbo razlikuje od ostalih? “Mi smo godba na 360 stopinj,” pravi Martin Rustja, ki Godbenemu društvu Prosek predseduje od njegove 100-letnice. “Igramo na partizanskih proslavah in na procesijah, nastopamo na vaških šagrah in na kakovostnih tekmovanjih. Skratka, mi nastopamo povsod in skrbimo tako za kakovost kot za veselo razpoloženje.”

Tako velja že od 23. maja 1904, odkar so na robu Tržaškega krasa ustanovili godbo. Društev in pevskih zborov na Proseku in sosednjem Kontovelu ni manjkalo, a Prosečani pač slovijo po svoji prosvetni delavnosti. Ni čudnega, da se godba oglaša že dobro stoletje. Utihnila je le ob svetovnih vojnah.

“Vadimo dvakrat tedensko,” pravi Rustja. Delavnika, posvečena vajam, sta torek in petek. “Tako je že precej dolgo, ne vem, če ravno sto let, ampak veliko let prav gotovo,” se zasmeje. Ko je prevzel predsedniško mesto, je bil star 27 let. Tudi iz tega je mogoče sklepati, da vsaj na Proseku s pomladkom nimajo težav. Mladih kadrov ne manjka, saj pod okriljem godbe deluje tudi Glasbena šola Godbenega društva Prosek, ki jo vodi Irina Perosa. Pod njeno taktirko vadi 30 gojencev, ki so razdeljeni v otroški in mladinski orkester.

V osrednji godbi pa ta čas nastopa okrog 40 godbenikov. “Seveda niso vsi s Proseka, imamo tudi ljudi iz bližnje okolice,” pojasni predsednik. Tudi kapelnik ni domačin, ampak Sežančan. To je Ivo Bašič, ki Prosečanom dirigira že peto leto.

Kot piše v brošuri, ki je izšla ob letošnjem jubileju, ima proseška godba pisan repertoar. Na njenih koncertih lahko prisluhnemo tako običajnim koračnicam in polkam kot tudi modernim in filmskim skladbam, aranžmajem pop uspešnic in izvirnim skladbam za pihalni orkester. In sodeč po nasmejanih obrazih med nedeljskim koncertom zamejskih godb, je dobra volja vedno v ospredju.

“Posebni smo tudi v tem, da si pri zbiranju sredstev pomagamo sami,” doda Rustja. “Priredimo svojo šagro, ob svetem Martinu pa imamo tudi svojo osmico.”

Godba, ki si zna pomagati sama, si tu pa tam privošči tudi pot v tujino. “Vsako leto skušamo gostovati nekje. Bili smo že v Franciji, v Pragi, na Dunaju, v Zagrebu,” našteje Rustja. Ali je po štirih glasbenih srečanjih, ki so jih priredili med majem in junijem na Proseku, zdaj tudi čas za novo gostovanje? “Ni še gotovo, ampak se pogovarjamo, da bi šli v Abruce. Bomo videli,” zaključi mladi predsednik stare, a mladostne godbe.

PETER VERČ

---