Gledalca soočajo z njegovo smrtjo

V ljubljanski galeriji Škuc je do 21. avgusta na ogled skupinska razstava Spoj, na kateri so razstavljena tudi dela Primorcev Gorana Bertoka in pokojnega Ivana Volariča - Fea.

LJUBLJANA > Postavitev išče mesta, na katerih umetniška dela brez eksplicitnega angažmaja in skozi širok nabor avtorskih poetik rušijo prevladujoče družbene paradigme.

Kot je zapisal kurator Žiga Dobnikar, so se romanticizmi, ki umetniku pripisujejo poseben uvid v družbeno tkivo in zmožnost jasne artikulacije rešitev, že zdavnaj izkazali za iluzorne. Določena dela so sicer lahko nosilci jasnih politično-aktivističnih idej, vendar se te hitro izgubijo v sodobnem šumu podatkov. Hkrati se zdi, da umetnost s pasivnim gledalcem ne more resno vplivati na status quo. Impulzi navadno ostajajo ujeti v polje umetnosti in težko učinkujejo na svet, menijo v galeriji.

Razstava Spoj, na kateri se predstavljajo še Tomaž Furlan, Žiga Kariž, Zmago Lenardič, Jasna Hribernik in Berlinčan Oliver Pietsch, išče mesta, na katerih umetniška dela vendarle rušijo prevladujoče družbene paradigme. Umetniki pri tem uporabljajo širok spekter strategij. Odpirajo diskurze o fenomenih, ki jih sodobna družba skuša potlačiti; gledalca soočajo z njegovo minljivostjo in neizbežnim staranjem ter smrtjo, ki so v obdobju kulta zdravja in mladosti skorajda marginalizirani.

Spet drugi gledalca bombardirajo z izseki fenomenov popularne kulture. Z izpostavljanjem in pogosto izkrivljanjem podob in motivov, ki so integralni del vizualnega spomina sodobnih družb, kažejo na samoumevno prisotnost pogosto problematičnih arhetipov in na odsotnost refleksije o njihovi vsakodnevni uporabi.

Tretja skupina del pa temelji na opazovanju, raziskovanju absurda človeškega obstoja. Zapovedano iskanje sreče, uspeha in samouresničitve, ki so domnevno nujni za zdravo in izpopolnjujoče življenje, je obsojeno na neuspeh; ključni problem je, da posameznik največkrat niti sam ne razume, česa si želi in robotsko sledi nerazumljivim rutinam in protokolom.

STA

---