Fotografija je navduševala vse

Ljubezen do fotografije je lepa strast. Znani koprski zbiratelj in ljubitelj fotografije Janez Janežič je del svoje zbirateljske strasti razkril na dvodelni razstavi v avli koprske osrednje knjižnice. Poleg starih fotoaparatov, knjig o fotografiji in drugih zbirateljskih redkosti je na ogled postavil fotografije učencev fotografskega krožka osnovne šole Pinka Tomažiča Koper iz šolskega leta 1967/1968, ki so nastajale pod mentorstvom Arduina Hrvatina, nekdanjega učitelja tehničnega pouka.

Zraven filmskega kataloga iz filma Vesna je na ogled še 
poročna fotografija igralca Franeka Trefalta, v ozadju pa 
fotoaparat iz petdesetih let.  Foto: Maja Pertič Gombač
Zraven filmskega kataloga iz filma Vesna je na ogled še poročna fotografija igralca Franeka Trefalta, v ozadju pa fotoaparat iz petdesetih let.  Foto: Maja Pertič Gombač

KOPER > “Vedno sem se ukvarjal s fotografijami, in ko sem naletel na sejmih nanje, sem vedno preveril avtorje. Te fotografije so bile razstavljene leta 1969 na republiški razstavi v Ljubljani, na hrbtni strani imajo žig, ime avtorja in naslov fotografije. Večinoma so nastale leta 1968,” pripoveduje Janez Janežič. Na sveženj 50 fotografij, shranjenih v priporočeni ovojnici, v kateri so potovale na razstavo, je naletel na enem od številnih sejmov, ki jih redno obiskuje.

Temnica v vsaki šoli

Otroke je osnov fotografije tedaj učil njegov dober znanec Arduin Hrvatin, učitelj tehničnega pouka na OŠ Pinka Tomažiča in brat Ferucia Hrvatina, takratnega predsednika fotografske zveze Slovenije, ki je najbrž pripomogel k potovanju fotografij koprskih učencev na državno razstavo. “Šolo so postavili leta 1962 in v tistem času se je za fotografijo zanimalo veliko ljudi. Takrat so vse šole imele foto krožke, tako osnovne kakor gimnazija. Vse so imele temnico, kjer so razvijali fotografije, in nič neobičajnega ni bilo, če so ljudje imeli temnico tudi doma. Z ženo sva sama razvijala fotografije. Fotografija je bila takrat nekaj posebnega in je mlade privlačila, kakor jih danes računalniki in telefoni,” poudarja Janežič. Pravi, da se nekdanji učenci, s katerimi je govoril - danes med njimi najdemo profesorje, zdravnike, matematike in druge - spominjajo, da so krožki imeli težave z nabavo fotografskega materiala, zelo pomembna pa je bila tudi podpora staršev.

Razstavljene črno-bele fotografije 17 avtorjev so raznovrstne, tako po tematiki kakor tehniki, a kakor ugotavlja Janežič, so danes predvsem pomemben dokument časa, saj so avtorji objektiv večkrat usmerili v svojo neposredno okolico. Boškarini, morje, ribiči, staro koprsko mestno jedro, zanimivi detajli mesta, pa tudi neposredni odtisi predmetov v temnici in drugi eksperimenti s podobami v negativu. Če sprva obiskovalec ugotavlja, da se mestno jedro s svojo kulturno dediščino ni veliko spremenilo, gotovo osupne ob pogledu na nekdanjo osnovno šolo Pinka Tomažiča, slovito stavbo na stebrih (danes na njenem mestu stoji nova OŠ Koper), ki so jo fotografirali ravno v času, ko je bila njena okolica poplavljena, kar v sedemdesetih ni bilo redko.

Črno-bele imajo večji čar

Drugi del razstave je Janez Janežič posvetil lanski 200. obletnici rojstva Janeza Puharja, slovenskega izumitelja fotografije na steklo. V vitrinah je razstavil še delujoče fotoaparate iz različnih obdobij, fotografsko literaturo in več rariret, med katerimi je knjižica iz filma Vesna, ki je razstavljena skupaj s poročno fotografijo igralca v filmu Franeka Trefalta, na katero je zbiratelj prav tako naletel na sejmu.

Avtorji fotografij na razstavi so: Matjaž Bohinc, Andi Brajda, Branko Cerut, Dušan Čop, Bojan Dintinjana, Štefka Faflek, Dušica Kokol, Marija Kos, Marjan Kotrle, Anton Kramberger, Zlatan Magajna, Marjan Polach, Boštjan Prebil, Magda Rebolj, Dragan Stič, Marko Šavelj in Boris Vuga.

“Črno-bele fotografije imajo poseben čar, večjo izpoved, ki jo dosegajo z igro senc, kakršna pri barvni ni mogoča. Imajo pa tudi neverjetno obstojnost. Če pogledamo nekdanje ferotipije in dagerotipije, ugotovimo, da so enake, kakor so bile pred sto in več leti. Nekatere imajo neprecenljivo vrednost, so dokument časa,” poudarja Janežič in opozarja, da o obstojnosti digitalne fotografije pravzaprav še ničesar ne vemo. Želi si, da bi si razstavo ogledalo čim več mladih, tudi osnovnošolcev, še zlasti iz koprske šole, naslednice OŠ Pinka Tomažiča, da bi spoznali, kaj je nekoč navduševalo njihove vrstnike in morda tudi sami začutili vrednost in čar fotografije.

MAJA PERTIČ GOMBAČ


Najbolj brano