Filmi, ki odštevajo čas in kričijo

Vsakoletni Festival dokumentarnega filma bo od 10. do 17. marca v šestih sklopih na ustaljenih lokacijah po Ljubljani predstavil filme, ki obravnavajo aktualne tematike: od večnega konflikta med islamski tradicionalisti in laiki ter Palestinci in Izraelci do vseprisotnega sladkorja. Med najbolj pričakovanimi filmi festivala je z oskarjem nagrajeni CitizenFour, ki ga je posnela Lauro Poitras.Za najboljši film na temo človekovih pravic bo tekmovalo pet dokumentarcev.

LJUBLJANA > Programski vodja 17. Festivala dokumentarnega filma Simon Popek je v programsko knjižico zapisal, da bo festival “poln hitrih, odločujočih, nujnih filmov, dokumentarcev, ki odštevajo čas in kričijo: Glejte, končno vam razkrivamo resnico!"

Festival bo odprla italijansko-slovensko-argentinska koprodukcija Ples z Marijo, ki jo je režiral Ivan Gergolet iz Doberdoba. Zadnji na sporedu pa bo madžarski Tok ljubezni režiserke Agnes Sos, idiličen portret majhne madžarsko govoreče skupnosti sredi romunske Transilvanije.

Najbolj odmeven film letošnje festivalske izdaje bo po njegovih pričakovanjih CitizenFour, aktualni dobitnik oskarja za najboljši dokumentarec - “politični triler” o nekdanjem sodelavcu Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edwardu Snowdnu, ki si je za svoj medijski kanal izbral režiserko Lauro Poitras, “eno najbolj drznih in prepričljivih kritičark ameriške politike 'nacionalne varnosti' po enajstem septembru.”

CitizenFour je po Popkovi oceni film o digitalni dobi. Iz analogne dobe pa je izbral sorodno tematiko, zajeto v filmu z naslovom 1971, v katerem je Johanne Hamilton predstavila skupino aktivistov, ki je v 60. letih vdrla v lokalno izpostavo Zveznega preiskovalnega urada (FBI) v Filadelfiji in razkrila njegove protizakonite metode.

Tekmovale bodo koprodukcije Biti Iranec režiserja Mehrana Tamadona o vprašanju, ali lahko v sodobnem Iranu sobivajo skrajni islamisti in zagovorniki laične države, Srbski odvetnikAleksandarja Nikolića o vnetem nasprotniku režima Slobodana Miloševića in poznejšem zagovorniku Radovana Karadžića - pravniku Marku Sladojeviću, ter V suženjstvo zakletiGörana Olssona o tem, da kolonializma še ni konec in da Zahod že stoletja ropa afriško celino.

Za nagrado organizacije Amnesty International (AI) Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic se bosta potegovala še nemški dokumentarec Brez uspavankeHelen Simon, po Popkovih besedah zastrašujoča zgodba treh žensk, ki so bile posiljene, in hrvaški dokumentarec Goli, v katerem je Tiha K. Gudac skozi osebno in družinsko izkušnjo predstavila posledice Titovega taborišča za politične zapornike na Golem otoku.

V sklopu aktualnih in družbenokritičnih filmov bodo poleg omenjenih filmov o nadziranju državljanov na sporedu še filmi o neskončnih železniških progah Kitajske, o boju matere proti “sladkorni mafiji” oziroma proizvajalcih hrane, ki s sladkorjem zastruplja svetovno prebivalstvo, in o tajnem agentu izraelske obveščevalne službe.

V ostalih sekcijah bodo med drugim še dokumentarci o tako imenovani svobodni šoli, o fenomenu “berlusconizma” (tega v dokumentarcu Belluscone. Sicilijanska zgodba, raziskuje Franco Maresco) o londonski Narodni galeriji ter o afriškem glasbeniku in aktivistu Feli Kutiju. Retrospektiva bo prikazala politične dokumentarce, ki so od 50. do 70. let nastali na Poljskem, v Veliki Britaniji, Franciji in Češkoslovaški.

MI, STA

---